JE NAŠA OKOLICA ODSEV NAS SAMIH, PA TEGA NE VIDIMO?

By | 2019-03-04T14:41:13+00:00 marec 3rd, 2019|0 Comments

KAKO SO POVEZANI PSIHOLOGIJA, NARAVA IN POSEL?

DINAMIČNI MODEL VODENJA

 

V življenju počnemo toliko stvari, da ne vidimo povezave med njimi. In potem iščemo in iščemo rešitev v bistvu, pa je za rešitev potrebno pogledati samo iz druge strani na problem.

Tega sem se že zavedal, ko sem razvijal Model Dinamičnega vodenja. Saj mi je znanje psihologije pomagalo, da sem razumel poslovni problem, ki je nastal iz osebnega konflikta; a rešitev sem vedno našel s pomočjo znanja fizike in poznavanje delovanje narave.

Pri sestavi modela sem vedno iskal povezave, kako bi narava rešila dano situacijo. Tako bom v tem zapisu poskušal na zelo preprostih primerih vzpostaviti uvid za vsakega posameznika, da bo videl povezave med psihologijo, fiziko in poslom/ekonomijo.

 

Psihologija

Bom najprej začel s psihologijo, kot orodje bom uporabil modaliteto psihoterapije Transakcijsko analizo. Kar v prevodu pomeni, analiza komunikacije. Namreč s pomočjo različnih neverbalnih odzivov, lahko iz komunikacije veliko izvemo o sogovorniku.  Transakcijska analiza to razlaga preko EGO stanj.

 

Kaj je EGO?

Še prej pa bi rad razložil, kaj sploh EGO je. O egu govorimo zelo negativno, čeprav je v resnici naš rešitelj. Ego se pojavi čisto ob rojstvu, lahko bi rekli, da je neke vrste senzor/kamera, ki ves čas snema, kaj se zunaj nas dogaja. Lahko bi rekli, da snema film, kako se živi. Ker če se spomnite, niste dobili navodil o življenju ob rojstvu, temveč ste se učili po vzgledu iz najbližje okolice.

V kolikor so vaši vzgojitelji živeli v skladu s sabo in si niso dajali prepovedi, je EGO posnel zdrav film in s tem ste dobili dovoljenje, da lahko tudi vi živite, tako kot čutite. V kolikor se je okolica zelo prilagajala, se je v vas »vsadil« film, ki prinaša veliko omejitev in vam ne dovoljuje, da ste svobodni do sebe.

Torej EGO ni nič drugega, kot samo nek učitelj, kako naj živimo.

In zakaj pravimo da je EGO nekaj slabega?

Slabo o njem govorimo, če ima napačne podatke o načinu življenja. Tukaj je dr. Eric Bern, kot utemeljitel Transakcijske analize, ego v osnovi razdelil v tri dele, torej govorimo o treh Ego stanjih in seveda odvisno je v katerem stanju se nahajamo, ko se odzivamo iz EGA. Ego je obrambni mehanizem, ko reagiramo tako kot je v EGO posneto, da v določenih situacijah moramo reagirati. Pravimo, da velikokrat reagiramo kot naši starši… da, EGO je posnel njiihove odzive in si zapisel da je to »normalno«, da se tako odzivamo v določenih situacijah. Torej EGO na nek način opisuje našo OSEBNOST.

Osebnost lahko razdelimo na tri ego stanja: Starša, Odraslega in Otroka – pri risanju sheme sicer uporabljamo tudi izraz Dete, ker ponavadi uporabljamo kratice in je Dete bolj praktično (saj je O že Odrasel)- SOD. V angleščini se to imenuje model PAC = Parent, Adult, Child.

  • Kadar se obnašamo, razmišljamo in čutimo kot takrat, ko smo bili majhni, pravimo, da smo v ego stanju Otroka.
  • Kadar se obnašamo, razmišljamo in čutimo na način, ki smo ga prevzeli od svojih staršev ali starševskih figur, pravimo, da smo v ego stanju Starša.
  • In kadar se obnašamo, razmišljajmo in čutimo na način, ki je neposreden odgovor na situacijo tukaj in zdaj ter pri tem uporabljamo vse odrasle spretnosti, pravimo, da smo v ego stanju Odraslega.

V Transakcijski analizi enostavno rečemo, da smo v Staršu, Odraslem ali Otroku. Ego stanja ponazorimo s tremi enakimi krogi.
Da bi lahko uspešno komunicirali in imeli zdrave odnose potrebujemo vsa tri ego stanja. Starš nam s svojimi pravili omogoča, da se lahko ustrezno znajdemo v družbi. Odrasel nam omogoča, da se učinkovito spoprimemo z vsakdanjimi težavami. Otrok pa nam omogoči, da smo lahko spontani, razigrani in kreativni. Glede na situacije v katerih smo, tekom dneva večkrat zamenjamo ego stanja. Seveda pa je najbolje, da prevladuje ego stanje Odraslega. Količino časa, ki ga preživimo v posameznem ego stanju lahko ponazorimo z egogramom. 

Iz Egograma, lahko vidimo, da so vsa tri ego stanja v nekem ravnovesju,

ko se eden poveča, se drugi zmanjša in obratno.

 

Po funkcionalnem modelu ego stanja še naprej razdelimo. Pri Staršu tako ločimo: negujočega (tisti, ki potolaži, je razumevajoč) in kritičnega (ki okrega, usmerja, postavlja pravila), pri Otroku pa svobodnega (ni omejen s Starševskimi prepovedmi), prilagojenega (uboga) in uporniškega (se upira). Ego stanje Odraslega se ne deli. Kot vedno se razlike najbolje vidi na primerih.

Poglejmo tako neko verjetno vsem znano situacijo:

Magdalena zamudi, ko je dogovorjena z Gregorjem, da v trgovini s pohištvom pogledata za novo posteljo. Zamudila je, ker je jo je zaparkiral selitveni tovornjak in tega ni mogla javiti Gregorju, ker ji je zmanjkalo baterije na telefonu. Ko pride na dogovorjeno mesto, jo Gregor čaka že pol ure in je besen. Pogovor se začne precej neprijetno:

M: Joj, oprosti! Nisem mogla prej priti! (iz ego stanja Odraslega se ustrezno opraviči)

G: Pa kaj je s tabo?! Čakam te sto let! (kritični Starš jo krega in nagovarja njenega prilagojenega otroka)

M: Ja, grozno sem te pustila čakati, ampak ne zanalašč. (opravičilo iz prilagojenega Otroka. Sledi še razlaga iz Odraslega…) Zaparkiral me je selitveni tovornjak.

G: Pa ne znaš poklicat?! (ponovno kritični Starš)

M1: Razumem, da si jezen. Zmanjkalo mi je baterije, nisem mogla sporočiti. (ostaja v Odraslem, reagira mirno, kar prisili Gregorja, da se počasi umiri…)

G: Veš, kako mi je bilo grozno tu stati. Prav skrbelo me je! (potoži iz Otroka)

M: Oh, ljubček moj! Veš, da ti tega ne bi naredila zanalašč. Čisto nič nisem mogla. Tudi jaz sem bila jezna na selilce. (potolaži iz negujočega Starša in nadaljuje iz Odraslega) Greva zdaj gledati postelje? Boš v redu?

G: Pojdiva. Se bom ob gledanju postelj počasi umiril. (z Odraslim zaključi situacijo)

 

Kaj pa če Magdalena ne bi reagirala mirno in odraslo? Situacija bi se začela sicer enako, toda razplet bi izgledal precej drugače:

M: Joj, oprosti! Nisem mogla prej priti! (enako kot prej- opravičilo iz Odraslega)

G: Pa kaj je s tabo?! Čakam te sto let! (kritični Starš jo krega in nagovarja njenega prilagojenega Otroka)

M: Pa kaj se dereš name?! Sploh ne veš, kaj je bilo! (namesto prilagojenega Otroka se odzove kritični Starš, kar vodi v prepir)

G: Kaj me briga, kaj je bilo! Ne moreš me pustiti toliko čakati. A ne znaš niti poklicat!? (še vedno kritični Starš)

M: Nisem te mogla klicati, ker mi je zmanjkalo baterije. Sploh pa si čakal komaj pol ure. Jaz sem te zadnjič več kot eno! Svoje napake pa zmeraj pozabiš! (razloži sicer iz Odraslega, toda nadaljuje s kritičnim Staršem, se ne drži le trenutne situacije, temveč “privleče” na dan stare zamere)

G: Jaz pozabim?! Kaj pa, ko si ti… (prepir se nadaljuje, obtožbe letijo na vse strani)

 

Iz primerov lahko vidimo, da je tista »naša« zdrava komunikacija, ko smo v Ego stanju Odraslega. Vse ostalo uničuje naš »notranji mir«. Torej lahko rečemo, da so vsi ti odzivi, nekaj kar ni našega, je zunaj nas, ampak smo vseeno del tega sistema.

Namreč to je izredno pomembno da razumemo, saj smo del sistema, smo del celote, zato se je nekaterim stvarem nemogoče izogniti. Če hočemo ohraniti notranji mir.

Prav tako pa se moramo zavedati, da istočasno ne moremo biti v dveh ego stanjih. Lahko jih s »svetlobno« hitrostjo menjujemo ampak ne moremo biti istočano v dveh.

Tako, kot poznamo iz fizike izraz, da ne moremo biti istočasno na dveh mestih.

Lahko bi dejali da je EGO stanje nekaj, kar ne moremo prijeti, ne videti, lahko pa občutimo… je nek neviden del, ki vpliva na materialni svet.

 

Zakoni narave

Za trenutek bom stopil v navidez popolnoma drugo področje, to so naravni zakoni. Tri komponente, ki neposredno vplivajo na vse okoli nas so:

  • Tlak,
  • Volumen (prostornina)
  • Temperatura

Vse tri komponente so močno povezane med seboj in soodvisne. Če pogledamo na primeru, ko posode. Če posodo grememo, se bo povečala temperatura. Volumna ne moremo povečati, se pa posledično zmanjaša tlak. Če bi povčevali še tlak, pomeni, da bi se moral povečati Volumen, kar bi v praksi pomenilo eksplozijo. Zato je jasno, da vse ne moremo povečati, temveč, če povečamo enega, se drugi zmanjša in obratno sorazmerno. Pravimo, da imajo vsi skupaj vedno enako vrednost, oz. da so konstanta.

Če pogledamo, kar na primeru:

Vse tri komponente morajo biti v ravnovesju v naspotnem primeru pride do porušitve sistema, kar lahko vidimo, kot eksplozijo, potres…

Torej nič od tega Volumna, Tlaka, Temperature ne moremo prijeti, a čutimo jih… je nek neviden del, ki vpliva na materialni svet.

 

Posel/Ekonomija

Sedaj pa stanje, ki ga najbolj poznamo. Vsakdanji boj na tržišču preživetja. In če pogledamo, kako delujejo podjetja.

Najprej morajo imeti svoj produkt, tudi če je samo posredovanje je to njihov produkt/poslovni model, ki so ga morali razviti. Da so ga lahko razvili, so morali nakatere stvari nabaviti, tudi če so to samo plače in na koncu, želimo to prodati, da ima vse skupaj smisel. Ampak prodaja mora biti višja ali vsaj enaka razvoju in nabavi, če govorimo o stroških, če želimo da je vse skupaj v ravnovesju oz. da ne pride do porušitve procesa. V nasprotnem primeru pride do stečaja, propada…

Torej imamo v poslu tri komponente:

  • Razvoj
  • Nabavo
  • Prodajo

Vse tri komponente, moramo sorazmerno razvijati, da ne pride do porušitve. Seveda govorimo o stroških, obremenitvi zaposlenih, strojev, materiala… v kolikor je neracionalna raba in prevelika želja za dobičkom… kar narava ne pozna, saj vedno vzame toliko kolikor rabi… je porušitev sistema neizogibna.

Razvoj, nabava, prodaja so aktivnosti, ki jih na nek način ne moremo prijeti, a čutimo jih… so neke nevidne aktivnosti, ki vpliva na materialni svet.

In če sedaj povežemo vse tri aktivnosti v neko logično celoto. Narava nam pokaže kako vse tri komponente sorazmerno sodelujejo same po sebi in so vedno v ravnovesju, kadar pretiravamo z eno, pride do »porušitve« ravnovesja. Enako je v psihologiji, pri nas samih, dokler smo v ravnovesju smo vedno v stanju odraslega in ohranjamo notranji mir. Tako je tudi v podjetju, dokler ne začnemo delati, tako da so vsi procesi uravnovešeni, se bomo ciklali.

Želim pokazati, da lahko vse rešitve najdemo v naravi, kajti stvari so same po sebi povezane, saj drugače ne bi mogli delovati znotraj sistema. To je naravni zakon. Narava vedno vzpostavi ravnovesje na koncu in to je to kar ljudje iščemo »notranji mir«.

 

Zgodbo bi lahko skozi tekst sedaj še globje razvijal in fizikalno formulo prenesel na Ego stanja in egogram na poslovni svet in bi lahko vse stvari zelo natančno izračunali… če to želite videti in to tudi izračunati oz. si vsako svojo psihološško stanje ali poslovno natančno izračunati… vabljeni v Šolo Dinamičnega modela vodenja.

 

 

Vir:

  1. Ego stanja/dogovori: https://psihofiza.wordpress.com/2012/02/21/ego-stanja/
  2. Formule: https://si.openprof.com/wb/plinski_zakoni?ch=606

 


If you want solutions for your problems, please contact me:

ga.g.

About the Author:

Milan Krajnc is an expert in solving the challenges that arise from the interaction of different personality types within a company or organisation of any size and scope, from local to national levels. He is able to complete projects that are already being undertaken as well as initiate transformation from the very beginning. He seeks out the root of a problem and eliminates it. He is the creator of the Dynamic Leadership Model.

Leave A Comment