Pri sebi nisem popolnoma prepričan ali imam razvita vsa čutila, kot ostala večina.

• Namreč vidim bolj slabo, kar se pozna po tem, da sem površen in veliko stvari spregledam.
• Slišim bolj slabo, kar se vidi, da veliko stvari ne naredim, ko mi naročijo, ker sploh nisem slišal.
• Ne vonjam, menda imam eno nosnico popolnoma zareščeno s kostjo in potem zelo redko pohvalim kako damo, da lepo diši.

Seveda, sem vse ta čutila želel »popraviti« s pomočjo zdravnikov, pa so vsi rezultati odlični, le operacijo nosu bi moral imeti… pa nekako nimam tega poguma. Čeprav sem velikokrat iskal vzroke nekje drugje, ne v fizičnem telesu. Namreč velikokrat sem odmaknjen v nek svoj svet in me ta zunanji svet sploh ne zanima. Nekateri rečejo da sem odsoten in zaradi tega površen… da res sem, v tem svetu, sem površen, ker me ta svet ne zanima več. Ne zanima me materialni svet, zanima me samo še tisto, kar se čuti, ne več, kar je videno.

Zato sem se odločil, da bom ljudem pomagal samo še tako, da jim pomagam razvijati čustva, da ponovno čutijo, namreč ugotovil sem po vseh pogovorih, da ljudje več ne čutijo, samo še živijo, po tem kaj rečejo drugi. Nihče se več ne zaveda trenutka.

Tako v zadnjem času kadar pridejo klienti do mene, predvsem delam na njihovih občutkih, in skoraj vsi imajo enak začetni problem, ne čutijo. Zato za vzvod uporabljam naslednje tri vaje:

1. Na telefonu si nastavite 3 alarme in kadarkoli zazvoni se vprašajte KDO SEM IN KAJ ČUTIM, brez da si dajate odgovore. To ponavljajte 3 tedne, vsak dan.
2. Vsako jutro si napišite željo, kako se želite počutiti na koncu dneva in nato ta občutek primerjajte z večernim počutjem. V kolikor je velika razlika, si analizirajte dan, kaj so bile te aktivnosti, ki sopreprečile vaše želje.
3. Za pet oseb, ki so vam čustveno blizu napišite njihove pozitivne in negativne stvari. Nato čez 5 dni preberite, kot da so vse vaše in tistih, ki ne morete sprejeti, jih obkrožite. nato iste ponovno preberite čez tri dni… in se bova o njih pogovarjali ob kavi.

Vse vaje se podrobneje opisane v knjigi DINAMIČNI MODEL VODENJA, še bolj podroben pa prihaja v knjigi JAZ.

Dolgo sem razmišljal, kako še poglobiti projekt, ki ga postavljam. Zato sem se v letošnjem letu popolnoma zaprl, nekateri bi dejali, da sem se kaznoval, ker ne pijem nič alkohola, ne kadim več cigar… nobenega užitka. Namreč hotel sem, da nimam več nobenega stimulasna, temveč, da se vsi užitki razvijejo iz mene.

In tako sta iz mene priplavali dve otroški želji: Imeti svoj gostinski lokal v Monte Carlu in vrh mojega ustvarjenja se bo dosegel, ko bom pisal besedila za francoski šanson (tri besedila se ravno prevajajo v francoščino).

Lokal pa bo namenjen pogovorom in umetnosti. Dokler še lokal ni v celoti postavljen, bom odkrival okuse v drugih lokalih ob pitju kave.

Namreč ob tem, ko po jeziku spustim kavo, se v meni obudijo neki stari spomini, niti ne vem ali so to moji, ali slike tistih, ki kavo predelujejo, slike pokrajin kje je zrasla… ali le neke univerzalne slike, ki ponazarjajo občutke.

Kavo zaznam najprej z vonjem…. čeprav naj ne bi vonja, in nato njen okus s konico jezika. Tako se na mojem blogu rojeva nova rubrika, pogovor ob kavi. Vabljeni.

Na blogu bom pisal ob občukih, ki se rojevajo ob pitju kave, o tem kako razviti čustva preko umetniškega ustvarjanja: pesmi, ples…

Zanekrat bo rubrika samo v Slovenščini in tako bo tudi ostala, potem pa se bo počasi razvijala še v drugih jezikih Angleščina/Fransoščina.

Pišete lahko na MonteCarlo@Chanson.Coffee