Ravnokar sem prebral, da je Brazilija hodila po robu in preživela, v nogometu. Hoditi po robu, dotakniti se dna, srečati samega sebe… se samo nekateri izrazi, ki jih uporabljamo, ko gremo drzno naprej. To ne pomeni, da kršimo zakon, temveč hodimo po robu, zakona, svojih finančnih, časovnih in energijskih zmožnosti. To v bistvu pomeni, da plavamo na dah, kolikor gre, ker tako najhitreje plavamo in upamo, da bomo premagalo dovolj veliko razdaljo, da čim hitreje pridemo do cilja.
Ampak, lahko nam zmanjka zraka in končati moramo predčasno. Seveda, pač rečemo, da gemo bolj počasi, vendar v takšnih primerih, to ni najbolje. Namreč vsak posel, vsaka drznost je igra, ki ima točno določena pravila. In pravila, se moramo držati do konca, vsaka sprememba, nam zmanjšuje možnost priti do konca. Na drznost se moramo dobro pripraviti, saj je potrebno zelo hitro reagirati, predvsem pa se ne smemo obračati na vse težave, ki se pri tem pojavljajo, enstavno moramo biti usmerjeni k cilju.
Pri tem pa se moramo zavedat, da bomo naredili en velik preskok v življenju, hitreje bomo prišli do nekega cilja, vendar tega obdobja se ne bomo veliko zavedali, izgubili bomo del življenja. Če ne pridemo do konca, lahko sploh ostanemo brez življenja.
Torej dragi bralci, če imate slučajno neko ustaljeno, za vas dolgočasno življenje, delajte spremembe počasi in premišljeno in ne preskakujte. Kajti ko hitimo, nimamo občutka, da živimo. Pomembno, pa je da pri doseganju vseh ciljev, tudi živimo. Seveda, veliko se vas vpraša, pa saj če ne delam, ne živim. To pomeni, da smo odvisni od drugih, da nimamo svojega življenja.
Kaj je pravzaprav življenje?
Težko je to sedaj razložiti, bom poskusil tam, kjer vem da ni… no če malo zakompliciram, lahko rečem, da je življenje vse, kar se nam dogaja v življenju, torej je vse!
Vendar govorim o tistem občutku, ko čutimo, da živimo, da nismo odvisni, dela, drugih, časa, ko imamo občutek, strahu, kaj pa bomo delali, ko bomo s tem konec… govorim o tistem življenju, ki ga  čutimo, da se točno vsak trenutek zavedamo, da smo tukaj.
Dal bom dva primera, ne ravno iz vsakodnevnega življenja, ampak naredil bom primerjavo, med dvema pevkama Severino in Ceco.
Severina ima  sicer veliko potrebo po pozornosti, vendar popolnoma vsak trenutek ali na odru, ali za njim se zabava, je zelo topla in sproščena, ona čuti vsak trenutek svojega življenja. Sicer točno ve kaj si želi, vendar tega ne načrtuje, temveč se samo prepušča trenutkom in se njena kariera, tako spontano odvije. Med tem, ko je pri Ceci, vse preračunano, do milimetra, in je zelo hladna oseba in tudi drži zelo veliko razdaljo z vsemi in je popolnoma drugačna oseba, na odru in v ozadju, med tem, ko je Severina vedno ista. Tako da bo Severina po svoji poti nadaljevala in zagotovo prišla do konca, Ceca pa se je ustavila in več ne more naprej, ker je v sebi zadržana, se zadržuje na enem mestu, že vsaj 3 leta. Najbrž nisem veliko povedal, vendar bi vas rad napeljal k temu, da si poglejte videospota in boste sami začutili razliko in dobili odgovor Kaj pravzaprav je življenje?
Včasih v sebi čutim, kar bi rad napisal, pa mi zmanjkuje besed, mogoče še stvari niso dozorele, ali pa besede sploh ne obstajajo.

V življenju se je potrebno igrati, vendar po pravilih, ki jih poznamo, potem bomo lahko zelo spontani, ko gremo preko meja, se pa prične lahko temen del  življenja.  Meje niso nič drugega, kot naša domišljija, možnosti, znanje… če hočemo povečati meje, narediti življenje še bolj polno, potem moramo več sanjati, pridobiti več znanja, več možnosti… no če bo kdo dejal, da je za življenje potreben denar, bo to dejal samo tisti, ki mu je edini cilj denar, pa se tega niti ne zaveda.

Če želite več denarja, se ustavite in razmislite, kaj lahko znotraj tega dne naredite več, da boste v življenju imeli občutek da živite. Naenkrat boste videli, da se brez denarjem, da veliko narediti in da denar, ki smo ga hoteli zaslužiti, da bi nam bilo bolje, bi bil napačno investiran. Zato se dajmo najprej pripraviti na denar, ki ga želimo, da bo čim bolje investiran, da bo naše življenje bolj polno… ne pa da bomo z lovom na denar in denarjem, naredili samo še večjo razdaljo med nami in življenjem.

Mogoče ena preprosta vaja, kako stopiti iz svoje kletke:
…na telefonu si nastavite tri alarme ob različnih urah (npr. 8.24 – 10.46 – 14.27), ko vam telefon zazvoni, zapustite prostor, ali mesto, kjer se nahajate nekam, kjer boste sami vsaj eno minuto. Tam se vprašajte, Kdo sem, Kaj čutim, Kje sem? In to 3 x na dan, vsak dan, naslednje 3 tedne, razen vikendov. Prvi teden se boste počutili, butasto… potem, pa boste čutili razliko… več preprostih receptov, za reševanje osebnih kriz v knjigi: “Dinamičnimi model Vodenja” ali na Milan.Krajnc@CrisisCaptain.com