Večina imajo podjetja problem, ker je poslovanje vezano na čustva vodilnih oz. odzivanja. Čeprav sem v zadnjem obdobju velikokrat slišal… pri nas nič ni čustev, vse je tako ostro, brez razumevanja, hitro in trdo… Da, to lahko rečemo, samo če poznamo ospredje, da pa je tak odnos, so do tega pripeljala čustva.

Namreč nikogar nihče ni naučil voditi podjetja, zdravnika, odvetnika, turistične agencije, Galerije, Gledališča, … kdo od vodilnih je končal šolo za vodenje… odvetništva, turistične agencije… tudi direktorji tovarn, različnih državnih inštitucij… so seveda hodili v poslovne šole… ampak nikjer nihče ni učil, kako voditi podjetje… zato vsako podjetje vodijo čustva…

Ampak, kaj je tisto… kaj vpliva na čustva! To so naše misli!

In kaj vpliva na naše misli, kako nastane naša misel…  tega še ne vem (trenutno študiram ravno to…), vem pa, da na misli, obnašanje, reagiranje vpliva naše otroštvo.

Življenjski scenarij, ki se nam pri šestih letih zapiše v našo podzevest je nastal na podlagi opazovanje okolice. In to je tisto, kje so napisani tudi naši odzivi in kako voditi podjetje… Seveda malo nas je v otroštvu videlo, kako voditi podjetje, ki ga danes vodimo… ko smo sprejeli vodenje oz. se za to odločili s tem ko smo postali samostojni… smo si priklicali v spomin, kako je mama vodila družinsko gospodinstvo, plačevala račune, kako je imel oče pospravljeno garažo, kako je imel razrednik urejeno redovalnico/dnevnik… in po tem vzoru smo si organizirali vodstveno funkcijo in organizacijo, katero smo pričeli voditi… komunicirali smo, kot sta komunicirala starša ali »tovarišica« v vrtcu… kljub temu, da gremo v življenju skozi različne oblik šolanje in treningov, se osnovni vzorec malo usmeri, vendar v osnovi ostane enak… zato se zgodi, da veliko nerešenih problemov iz otroštva rešujemo v procesu, ki si ga ustvarimo v poslovnem okolju… podjetje zamenjamo za svojega otroka, zaposlene za svoje starše ali sošolce…

Pri poslovnih odločitvah čustveno reagiramo, ker vse izhaja iz nas… morda smo do sodelavcev strogi, odrezavi… ampak zadaj pa tečejo vojne s samim sabo, kaj si bodo sedaj mislili, kako bodo oni na podlagi naše reakcije živeli… nihče ne vidi preko našega ledenega obraza, vulkana, ki bruha v nas.

Namreč nobena izobraževanja, treningi… kar sem srečal, slišal ne dela na spreminjanju življenjskih vzorcev, temveč vse temelji, na spreminjanju misli. Vendar s tem, ko želimo spremeniti miselni vzorec, vbistvu sprejmemo drugo mišljenje, samo zamenjujemo slike v starem življenjskem scenariju… Če želimo narediti temeljni premik, moramo vzpodbuditi potenciale v nas in kot tista naša prava narava prične rasti… izpodrine star scenarij, vse kar smo pridobili od drugih, se tako počisti.

In ker se tako veliko govori o čiščenju pred novom letom… je potrebno delati na svojih potencialih, odkrivanju samega sebe, ne na sprejemanju novih idej.

Enako je v podjetju, sistem vodenja bo spremenil proces v podjetju samo če bo vodja pričel vzpodbujati svoje potenciale, ker jih bodo potem tudi zaposleni in tako se bo potem pričel rojevati proces, ki bo popolnoma v skladu s pričakovanji lastnika kapitala v podjetju, vodje in zaposlenih… v veliki verjetnosti bodo posamezniki odšli iz podjetja, ker več ne bo v skladu z njihovimi potenciali, vendar nič se ne bo zgodilo na silo, temveč bo kot zrel sadež na drevesu, samo odpadlo.

Vzpodbujanje potencialov, vsakega v podjetju je korak približevanju poslovnega procesa k procesom v naravi. Namreč če želimo dolgoročno in uspešno delati, potem morajo poslovni procesi biti točno takšni, kot so procesi v naravi… tudi v naravi poteka proizvodnja, trgovanje, svetovanje… In na ta način je potrebno v prihodnje zastaviti delovanje podjetij, odnosov, izobraževanja…

Poslovanje več ne bo črno/belo… temveč prihaja obdobje mavrice v poslovanju.