Od kar se zavedam sem sanjal o Vetru, o svežini, ki bo nekega dne popihalo v moje življenje, ki je bilo kakor vulkan. In sedaj je vse tukaj… da že daljčasa napovedujem, vse je tukaj pred nami, le odpreti neznamo tista prava vrata… kot v labirintu smo se izgubili! Vendar ne more biti toliko vrat, da enkrat ne bi odprli prava… in tako je sedaj pri nas vseh… in ravnokar odpiramo tista ta prava varata, vsi tisti, ki smo bili vztrajni!
Pri svojih 17h sem napisal in potem objavil v knjigi pri 19h:
Sporočam vam,
da odprite oči,
kajti prišel je čas vaše odločitve,
ko boste prebrali tole knjigo,
boste stopili korak s časom
in začeli novo življenje,
premagali boste strah,
postali gospodar vesolja
in samega sebe.
VENDAR PAZITE!
Vsak človek ima svoje meje.
(uvod v knjigo Bojevnika brez obraza, 1994, Milan Krajnc)

Do mene prihaja veliko ljudi, ki ne ve kaj bi… in popeljem jih v njihovo otroštvo, kjer najdem vse odgovore na njihove, kajti tam smo vedno zavozili svoje življenje… uničili smo si sanje… in sanje moramo ponovno poiskati, ker so prvo one nas… kot sem danes dobil zapis:
“Ni smrt tista, ki se je ljudje najbolj bojijo, temveč spoznanje ob koncu življenja, da nismo zares živeli.
Naredili so bolnišnično raziskavo na 100 ostarelih, tik pred soočenjem s smrtjo. Vprašali so jih, kaj najbolj obžalujejo v življenju. Skoraj vsi so zaupali, da ne obžalujejo stvari, ki so jih naredili, pač pa stvari, ki jih niso. Tveganje, ki ga nikoli niso sprejeli, sanje, ki jih nikoli niso sledili.
Hej, ti!
Zbudi se!
Zakaj Obstajaš!
Življenje ni namenjeno zgolj temu, da garaš, čakaš na vikend in plačuješ najemnino.
Ne, ne vem veliko. A vem, da ima vsaka oseba na tem svetu potencial.
In opravičujem se temnopolti skupnosti. Mater Luther King! Ta mož nikoli ni imel sanj, tiste sanje so imele njega.
Poglejte, ljudje ne izberejo svojih sanj, sanje izberejo njih!
Vprašanje je: »Ali imate pogum, da posežete po sanjah, ki so vas izbrale?«
Takšne, ki vam ustrezajo, ki vas zasvojijo! Ali jim boste pustili uiti in spolzeti mimo?
Nedavno sem spoznal dejstvo o letenju z letali, ko sem govoril s pilotom, mi je omenil, da se veliko potnikov boji nevarnosti letenja. A je dejal, da je letalo bistveno bolj nevarno, če stoji na tleh. Kako je to mogoče? Ravno zaradi stanja, letalo rjavi, postaja zastarelo, se prej pokvari, bistveno hitreje, kot kadarkoli v zraku.
Ko sem odhajal, sem premišljeval, da je precej logično, saj je letalo zgrajeno za letenje, ne stanje na tleh.
In prav vsak od nas je bil zgrajen za življenje svojih lastnih sanj. Zato je najbolj žalostna izguba živeti življenja na tleh, ne da kadarkoli poletimo.
Večina se nas boji tatov, da bodo prišli sredi noči in nam odnesli naše stvari. A obstaja bolj nevaren tat, tat v vašem umu, ki se imenuje dvom. Če ga opazite, pokličite policijo in ga ovadite, ter odvedite vstran od otrok, ker je osmuljen umora. Pobil je več sanj, kot jih je neuspeh, kadarkoli. Odet je v veliko preobleko in kakor virus vas bo pustil oslepljenega, razdvojenega in vas preoblikoval v »skorajda«. »Skorajda« je smrtonosen. Saj veste, kaj je »skorajda«? Veliko je »skorajda«, ljudi – »skorajda« bi že spremenil kraireon pot, »skorajda« bi želel same petice, »skorajda« bi želel zgraditi postavo. Preprosta matematika, brez premlevanja števil: če »skorajda« želite nekaj, potem boste »skorajda« dobili želen rezultat!
Kaj so vaše sanje? Kaj sproži iskrico? Ne morete »skorajda«, nekaj želeti, preprosto morate želeti s vsakim koščkom vašega srca! Bo to naporno? Da, da. Seveda bo naporno. Velikorat boste neuspešni – a kdo to šteje? Zapomnite si, gladki Vrhovi ne obstajajo. Če želite priti na vrh, potem boste morali prehoditi ostre prepreke na poti! Soočiti se boste morali s časi, polnih stresa in depresije. A naj vam zaupam to: Steven Spielberg je bil trikrat zavrnjen s strani filmske akademije, a je vztrajal. Direktorji so na TV odpustili OPRAH, ker naj ne bi bila primerna za zaslone – a je vztrajala. Kritiki so označili, da Beyonce ne zna peti – šla je skozi depresijo a vztrajala.
Neuspehi in krtike so predpogoj za veličino. V vesolju obstaja zakon, ki mu nihče ne ubeži. Bolečina je del življenja, a sami izberemo ustrezno vrsto. Ali je to bolečina na poti do uspeha ali bolečino, ki vas bo preganjala z obžalovanjem.
Želite moj nasvet? Ne oklevajte!
Vsi imamo podarjen potencial, ki mu pravimo življenje. Zato, ga ne zavrzite. Naj vas ne zaznamuje preteklost. Rojevamo se na novo v vsakem trenutku. Zapomnite si to sedaj!
Včasih je potrebno preskočiti ali si nadeti krila za pot navzdol.
In morda zgleda, kod da pridgam na silo, a če ne uporabite Potenciala. Razprodajate ne samo sebe, temveč ves svet. Prepoceni.
Torej katero odkritje se je zasidralo v vaš um? Katera ideja? Katero zdravilo? Katero večino imate v sebi, ki bi jo radi razodeli v vesolju.
»Uni« pomeni eno, »verse« pa verz, imate svojo vlogo v tej pesmi.
Zato pograbite mikrofon in bodite pogumni. Pojte iz srca na ravni življenja. Ne morete se vrniti nazaj in zgraditi nov začetek. Lahko pa začnete sedaj in postavite povsem nov zaključek”
Ko sem pogledal posnetek sem bil navdušen, vendar sem se spomnil na vse motivacijske govore, ki te dvignejo in potem spet spustijo, zato sem se odločil, da bom raje naredil prevod in zapis, ker z branjem gredo besede v srce… s sliko pa se dotakne samo grla, da postanemo žejni.
Tista prava motivacija je globoko v nas, zato je potrebno živeti samo tisto, kar čutimo… dovolj je bilo prilagajanja in uničevanja… nekaj časa sem uporabljal rek Fana Miličinskega Ježka: “”Boli če te povozi avto, če te povozi čas, se bolečine ne da izmeriti.”
Vse, kar nam je podarjeno je življenje, ki pa je omejeno s časom! Zato časa ne podarjajte, ampak ga izkoristite zase, tako da začutite vsak trenutek… enostavno prisluhnite vsemu okoli sebe, vsej tišini in izvedeli boste vse o sebi!