Sestanek s Smrtjo… ali Moč misli!

By | 2018-04-22T10:02:36+00:00 avgust 9th, 2013|0 Comments

Ravnokar sem se vrnil iz sestanka na katerem sem sklenil življenjski posel. Dogovoril, sem se da bom podaljšal svoje življenje do nadaljnega, žal ne za nedoločen čas.

 

Tako kot sklepamo pogodbe za kredite, skužbo, različne posle, tako sklepamo pogodbe za naše življenje. In res ni velike spremembe. Poglejmo primer, nakupa nepremičnine s hipotekarnim kreditom. Zastavite vse kar imate, za naslednjih 30 let, dokler ne odplačamo vsega. In po 10 letih se zgodi, tako imenovana kriza, ki vam onemogoča redno odplačevanje kredita. Najprej zamujate za en mesec, potem za dva… tri in dobite zadnji opomin, da vam bodo prekinili pogodbo. Vedno bolj vas stiska v želodcu, da boste vse prigarano izgubili, tudi če prodate nepremičnino, ni več toliko vredna, koliko morate plačati da pokrijete celoten kredit. In če je to edina nepremičnina, se nimate nikamor niti odmakniti, pomeni, da ostanete brez vsega in še dolžni ostanete.

In kaj sedaj?

Ljudje v takšnem stanju pričnejo doživljati preporod in so prepričani, da je morda čas, da gredo vse odvečne stvari iz njihovega življenja, vse kar jih obremenjuje, da je prišel čas očiščenja in potem se prepustijo, pustijo, da gredo vse stvari vstran od njih, popolnoma so prerojeni, neobremenjeni prepričani, da jih sedaj čaka nova priložnost, še lepša… prepustijo se novi energiji. No, to bi bilo idealno, če ne bi živeli v družbi po pravilih, ki smo si jih sami napisali. In naša pravila pravijo, da je potrebno vse do zadnjega poplačati. Torej vzamejo nam nepremičnino, nam jo prodajo in razliko terjajo od nas. Seveda, lahko naredimo osebni stečaj, ki se seveda vleče nekaj let, vendar smo nekaj let na plečih drugih in ujetniki…hmm, kje nas torej čaka, tista nova priložnost in zakaj se nam sploh zgodi, da pustimo, da nam lahko vzamejo nepremičnino.

Mislim, da je samo en osnovni problem, ko smo se odločili za podpis hipotekarne pogodbe, smo vse skupaj prelahko vzeli in namesto, da bi sebe dali na prvo mesto, sao naivno še vedno najprej poskrbeli za druge in šele nato, če je kaj ostalo za sebe.

In v takšnih primerih lahko govorimo o čisti energiji, ko »vesolje« vidi, da drugim dajemo, torej sami ne rabimo, kljub temu, da nimamo dovolj. In nam vzame vse!

Namreč podpis vsake pogodbe je zelo odgovorno in tega se moramo tudi odgovorno držati. In enako pogodbo podpišemo ko se rodimo, podpišemo pogodbo o življenju. Kako bomo živeli, je vse v naših rokah. Seveda, je prvi nekaj let predvsem vse odvisno od naših roditeljev in vzgojiteljev, po 6 letu pa že počasi pričnemo sami odločat in sprejemat odgovornost, dokler pri 18 nismo popolnoma odgovorni.

 

No, če se vrnem k sestanku, za mizo sva sedela s Smrtjo, ki mi pravi: »Dragi moj, tvoj čas bo kmalu minil. Neglede na tvojo starost, si porabil toliko energije za druge, da jo v tem življenju počasi zamkuje zate!«

 

Pogledala me je v oči in v kosteh sem začutil, da misli zelo resno. V mislih, se mi je pojavil datum, da sem vedel da imam čas samo še dober mesec, da sprejmem odločitev, da sem tukaj jaz in da moram sam zase poskrbeti, da bom morda lahko kdaj za koga drugega.

 

Vsedel sem se na teraso, pogledal na prestolnico in napisal prioritete, vse se je končalo z JAZ.

Zato dragi »prijatelji«, ne bom vam pisal pisma in vas klical, ter vam pojasnil, da … temveč več ne bom dvigoval telefona, niti odgovarjal na maile…SREČNO!


If you want solutions for your problems, please contact me:

ga.g.

About the Author:

Milan Krajnc is an expert in solving the challenges that arise from the interaction of different personality types within a company or organisation of any size and scope, from local to national levels. He is able to complete projects that are already being undertaken as well as initiate transformation from the very beginning. He seeks out the root of a problem and eliminates it. He is the creator of the Dynamic Leadership Model.

Leave A Comment