… to je vse kar znam. Vse kar imam v sebi, so sanje. Ne vem od kot prihajajo sanje, samo sem poln njih. Tako sem vedno sedel in pripovedoval. Ljudem, ki niso imeli svojih sanj, sem dal svoje sanje. Lahko bi mi rekli tudi pripovedovalec zgodb, prodajalec sanj…

Najpomembneje na svetu je, da lahko živimo, ne životarimo, so sanje… sanje so tiste, ki naredijo mavrico med nočjo in dnevom, ki beli svetlobi dajo barve in temni noči modrino.

Morda so sanje ustvarile vesolje, morda so sanje ustvarile mene… ali pa sem jaz ustvaril sanje.

Naša realnost je takšna, kakršno vidimo in občutimo, točno v tistem trenutku. Velikokrat so naše misli zmedene, sanje kaotične… ampak vedno stojimo na mestu, ko odpemo oči, je še vedno Sonce na nebu, drevesa in trave… vse je tukaj… vse to je del naših sanj.

V bistvu vsi sanjamo, le da si tega ne priznamo, skrivamo se za »težkim« življenjem, za kruto realnostjo… za množico problemov… a v resnici, ko zapremo oči, ko se odmaknemo v tisti skriti kot, kjer smo popolnoma sami… odpremo tisto majhno skrinjico, kjer skrivamo svoje sanje… in potem uživamo v njih. V bistvu smo v tej škatlici skrili, tistega »malega princa«… skrili smo nas same, skrili smo se pred celim svetom, da nas nihče ne poškoduje, da naše srce ostane celo, dokler še bije… ampak samo mi čutimo to srce… vsaj tako je varno in živo.

Moje naloga je… ne, v bistvu vam ne dam sanj… samo spomnim vas, da imate svoje sanje... pomagam vam poiskati vaše skrite sanje… pomagam vas spomniti, da živite… da ves ta okrutni svet v resnici ni vaša realnost, da je to vaša druga realnost, to je vaš šizofreni svet, kjer se držite pravil sistema… a sistem smo ustvarili sami… sistema ne spremenimo, ker se bojimo sami sebe… in sistem ne dovoljuje sanj, ne dovoljuje življenja… samo preživetje.

Zato je prišel čas, da pozabimo sistem, da pozabimo, vse kar dosedaj vemo… da pozabimo vse… samo mi smo še tisti, ki smo pomembni, samo mi smo še popolni…

Odprite danes te skrite škatlice v vašem najbolj skritem kotičku, osvobodite svoje sanje, odprite srce… ne ne bo bolelo, nihče vam ne more ukrasti sanj, nihče vam ne more prizadeti srca… vse to je samo vaše, nikogar ni… vse to so samo slike… in vse slike groze bodo izginile, ko odprete svoje srce, ko odprete skrinjico vaših sanj.

Da draga moja, naučil sem te življenja, naučil sem te sanjati, odprl sem vse tiste tvoje skrite kotičke, kjer si skrivala samo sebe… odšel sem preden si odprla svoje sanje, ker sem vedel, da tam ni moje mesto.

Velikokrat se v življenju ljudi pojavim v različnih vlogah a samo z enim namenom, da jim pokažem, kje so njihove sanje. Ko sami začutijo svoje sanje, grem dalje… ne nikoli ne ostanem, ker nisem del vaših sanj. Jaz imam svoje sanje, ki jih že dolgo živim. Občasno se srečamo v njih in spijemo kavo… a nikoli v nobenih ne živim.

Tako, kot jaz nisem od nikogar, tudi vi niste od nikogar. Vsak je sam, vsak je sebi dovolj. Skupaj naredimo sanje toplejše, svetlejše. Ampak vsak ima svoje sanje.

Zato dragi moji, ta zapis ni posloven, je pa objavljen na poslovnem blogu. Ampak brez sanj, ne bi bilo nobenega posla…

… jaz imam sanje.

… tudi vi jih imate! Sanjajte, ker to je vaša realnost.