Minilo je nešteto dni in noči, kar sem ujet v tem svetu laži, prevar… počutim se kot v močvirju! Da, kot v močvirju iz katerega se je razvil Dinamični model komuniciranja, katerega opisujejo vsi zapisi na tem Blogu.

Ta model se je pričel razvijati popolnoma spontano. Že skoraj deset let sem se ukvarjal s podjetniškim svetovanjem in zakonskim-družinskim svetovanjem. Vendar nisem delal velikih povezav. Edino moje vodilo je bilo, da smo ljudje celota in da isti človek se skozi dan pojavi v različnih vlogah, vse te vloge pa je potrebno odigrati, igra pa če na njo nisi pripravljen utruja.

Igro poznamo v športu, filmu, gledališču… vendar vsaka igra ima svoja pravila, hkrati pa se je na njo potrebno pripraviti in po vsaki odigrani igri, se je potrebno odpočiti. In če malo z distanco pogledamo na svoje življenje, vidimo, da prehajamo iz igre v igro in nikjer si nimamo časa odpočiti. Čez dan smo vodje, izvrševalci, izumitelji, roditelji, prijatelji… vsako igro odigramo oz. Vsak odnos ali situacija je igra in mi imamo v njej neko vlogo. Vidimo lahko, da čez dan zamenjamo nešteto vlog… a kdaj imamo čas, da se pripravimo na njih in, kdaj da se spočijemo po odigrani predstavi?

Nikoli, morda 10 dni na poletnem dopustu, če smo popolnoma sami… in še takrat odigramo vlogo, kako bi preslepili sami sebe.

Da, ljudje bežimo pred samim sabo in potem si izmišljamo različne vloge, samo da se ne srečamo. Izmislili smo si gradove, vojne, velemesta, trgovino… vse samo, da se ne spoznamo. A smo potem res, tako grozna bitja? Kdo sploh smo ljudje? Morda pa je to največja uganka, ki jo išče človeštvo in ne globine vesolja, ne sveti gral… temveč, kdo smo mi?

In med pisanjem članka za revijo Otrok in Družina, sem pisal o komunikaciji med partnerjema, kjer sem napisal, da je komunikacija med dvema, kot … tok potoka; kadar voda v potoku teče, je potok čist in piten, ko se zajezi postaja moten, slabega okusa in vonja. In kadar nekaj zaudarja, se od tega odmikamo! Tako se zakonca počasi odmikata drug od drugega, ko se nehata pogovarjat, ker njuna komunikacija postaja kot mlaka, močvirje!

In potem sem nekega dne, ta stavek uporabil pri članku za revijo Podjetnik, ko sem pisal o pomenu komunikacije v podjetju in videl, da je dejansko odnos, v podjetju, družini, med prijatelji… enak. Vse je odvisno od komunikacije. Bolj, kot je čista komunikacija, pomeni, da povemo, tako kot mislimo in takšne kot so dejansko stvari, s tem tudi povzročamo čisti tok misli in se potem en zapletamo v različne situacije. Seveda bi bilo vse OK, če je naš sogovornik enakega mnenja in je tudi on do nas odprt in seveda razume naš jezik. No in tukaj se pričnejo prve težave, če nas sogovornik ne razume oz. si ustvari svojo sliko. Potem njegova pričakovanja postajajo drugačna in sami se pričnemo odmikati iz tega odnosa. In potem se vprašamo, pa kdo je sedaj tukaj nor. Saj vem kaj sem povedal in kaj sem mislil. Naš sogovornik, pa ima čisto drugačno predstavo in pričakovanja. Najhuje pa je če nekoga prosimo za pomoč on pa si to popolnoma drugače predstavlja in potem zaidemo v zgodbe iz katerih nas rešuje policija…

Slaba komunikacija je tista, ki nas iz čistega potoka pripelje v nevarno močvirje polnih krokodilov in kač. Vendar, ko se tega zavemo je okoli nas polno krokodilov in stojimo v živem pesku. V tistem trenutku nam ni nič jasno, samo iskreni smo bili, sedaj pa zaradi svoje naivnosti postajamo hrana plenilcem. Kako je to mogoče, saj smo hoteli samo dobro, nič nismo skrivali… sedaj pa ta štala?

In ker imamo takšnih situacij nešteto v privatnem in poslovnem življenju… in sem se sam že neštetokrat znašel v takšni situaciji, sem pričel razvijati metodo Dinamičnega modela komuniciranja, katero sem potem opisal v knjigi Med reči in narediti je vmes Ocean.

Torej, kje delamo napako? Tok potoka je v bistvu pretok informacij! Do potoka gredo živali, da popijejo, kolikor potrebujejo, mi se sprehajamo oz. Si od njegove svežine vzamemo toliko kolikor je dovolj… ne moremo pa celotnega potoka popiti sami ali ga usmeriti domov v dnevno sobo. Zato je pomembno, da od potoka, dobi vsak samo to kar potrebuje. Enako je pri komunikaciji, ne potrebujejo vsi vseh informacij, potrebujejo samo tiste, ki jih potrebujejo za delovanje, če govorimo v poslovnem svetu, enako je v privatnem, kjer ne pomeni, da je vsak naš najboljši prijatelj in da mu moramo povedati vse, temveč da mu damo samo toliko kolikor je nujno pomembno.

Tukaj delamo ljudje največjo napako, ker se sami spravimo v različne situacije, saj preveč povemo. Naučiti se moramo prepoznavati sogovornika (tukaj je dobro orodje Transakcijska analiza) in sebi postavljati meje (tukaj je odlično orodje Realitetna terapija).

Namreč že pri 17-tih letih sem napisal, Da je prišel čas, ko bomo postali gospodarji svojega časa!; to je bilo mišljeno, da bom pri 18-ih, postal popolnoma neodvisen in samostojen. In nato pri 19-ih izdal knjigo Bojevnika brez obraza, kjer v poeziji in prozi pišem o nekem nove boju, prej sem živel v neki svobodi pod okriljem mame, sedaj pa sem naenkrat soočen z vsemi viharji življenja, a za uvod sem napisal enako misel, kot pri 17-ih. To je knjiga ki je bila najbolj temačna, kar sem napisal, a mislim, da najbolj realna v tistem trenutku. Vendar potem hitro ugotoviš, da lahko z drugačnim načinom mišljenja, spremeniš tudi sedanjost. Tako sem v eni od naslednjih knjig z naslovom Ne sanjaj svojega življenja, živi svoje sanje, govoril o popolnoma novem vidiku in tako se je tudi odvijalo moje življenje. Dejansko sem ugotovil, da s svojim razpoloženjem razpolagaš z vsem. Tako kot imaš urejene misli, ki projicirajo informacije, tako življenjsko okolje si ustvarimo.

Tako Dinamični model komuniciranja, katerega je v letošnjem leti prevzela pod svoje okrilje Mednarodna Ustanova Sirius, uvaja modele komuniciranja v podjetja in družbene strukture, na ta način, da vsak dobi točno tisto informacijo, ki jo potrebuje za nemoteno delovanje. Na ta način se odgovornost enakomerno porazdeli.

Dinamični model komuniciranja, je seveda osnovna in preprosta formula, vendar zahteva pa daljšo pripravo in dobro kondicijo. Namreč vsake preproste stvari, so zelo zahtevne. Tako kot se nam zdi, da vrhunski športniki ali zdravniki nekaj naredijo z lahkoto, vendar za tisti trenutek, je bilo potrebnih desetletje treningov ali študija. V življenju ni nič preprosto, če vanj ne vlagaš, kolikor boš vložil v življenje, toliko boš dobil od njega!

Namreč življenje je sestavljeno iz dneva in noči, tako kot dan! In noč je namenjena počitku, dan ustvarjanju, vendar sami se odločimo, v katerem delu dneva bomo budni. In tako si sami ustvarimo temo ali svetlobo v svojem življenju.

Za vse to pa je pomembno, kako se lotimo svojega življenja, lahko si ga ustvarimo, tako da ga zunaj živimo ali pa znotraj gledamo televizijo in ga drugi živijo namesto nas.

Po vsej tej poti, pa v bistvu spoznavamo sebe in pomembno je da se spoznamo, da gremo po svoji poti in da ne zaidemo iz nje!

Torej če želimo zapustiti svet močvirja, svet laži, se moramo vrniti v kondicijo, fizično in psihično in s soncem v mislih narediti korak naprej.

Vse dobro želim na ta deževen dan!