Ne dolgo nazaj sem v knjigi … eni knjigi (če najdem naslov pred objavo, bom to zbrisal :)), da se hitreje od virusa širi strah. In v resnici je strah tisti, ki ruši ves mir v nas in okoli nas. Ki vpliva na naše napačne odločitve, ki nas sili v prepovedane stvari…

Lahko bi rekli da je strah ena čudna energija, da je to črna magija… no če bom tako nadaljeval, bom prišel do tega, da se je strah prekletstvo, ki si ga je izmislil hudič, da manipulira z ljudmi.

Pa ni čisto tako.

Strah je predvsem neiskrenost in zatrtost svobode. Da, spet se bom vrnil v otroštvo, vse se začne pri vzgoji… ko nas starši in okolica omejujejo ali celo strašijo in nam dajejo prepovedi… nam že na začetku življenjske poti, omejujejo življenje. In tako se tisti majhen otrok v nas prične oklepati, nečesa kar je najbolj primerno resnici in čemu najbolj zaupa in potem okoli tega zgradi celo svoje življenje. V bistvu pa naše življenje postane zelo ozko, čeprav ga gledamo zelo široko. In ker se kot mali otroci držimo konice mize, da ne pademo s tistimi velikimi prestrašenimi očmi na svet… se ta strah v nas vedno bol veča, dokler ne preraste v celotno naše življenje, predvsem pride do izraza v kakšnih kritičnih situacijah. Ko namesto zdrave pameti strah odloča in reagira. V bistvu možgani projecirajo popolnoma drugačno sliko, kot je v resnici.

In potem odrastemo takšni prestrašeni otroci ob tej mizi, ki je v bistvu cel naš svet in skozi te velike oči še vedno gledamo na svet. Naše bistvu pa skrijemo pod mizo, da je tam varna. In nikakor ne pustimo do svojega bistva. No, v bistvu skrivamo tega prestrašenega otroka… ko pa pride nekdo do našega bistva, ko nam odmakne to mizo, ki je naša edina resnica in stabilnost, pa vsi ti strahovi odletijo, se dvignejo… nastane najhujša nevihta našega življenja. Ampak takrat, se ta otrok zave, da lahko stoji tudi brez te podpore, da lahko stoji sam, na svojih nogah, da je v bistvu svoboden, da ga nihče ne ovira pri njegovem gibanju, da je odrasel.

Po tem dogodku se seveda ne spremeni narava, ne spremeni se politika ali gospodarstvo, le mi se bolj svobodno gibljemo med vsem tem, ter sprejemamo tudi zdrave odločitve.

Strah nas v bistvu, ovira da odrastemo. Ko enkrat odrastemo, smo svobodni!