Že ne vse zgodaj se je najavila oseba, ki je hotela ostati anonimna in bi prišla kolikor zgodaj se da… in če imamo kakšna stranska vrata je vprašala… in ko sem jo vprašal, kaj pomeni zgodaj… pravi ob 5h… dogovorjeno sem odvrnil in ji povedal, kako lahko najbolj neopaženo pride do pisarne… jaz sem bil v pisarni že ob 4.30… in čez pet minut je že trkala po vratih….
… skoraj me je kap zadela, ko sem videl, kdo je vstopil, seveda sem se vzdržal in tega nisem pokazal, temveč sem mirno zaželel dobro jutro in ponudil kavo…
…vsedla se je in prižgala cigareto in kar prižgala cigareto… in kar začela govoriti… najprej sem samo poslušal in poskušal razumeti, kaj govori, saj so bile besede zelo nepovezane… šele, ko je hitrost govorjenja malo umirila, sem jo počasi pričel razumeti…
…čeprav sem o njej vedel vse, no skoraj vse in sem imel narejen psihološki profil… nisem bil presenečen, kaj mi govori, bil pa sem presenečen, da je na ta način poiskala pot do mene…

… po približno pol ure, se je umirila in prijela kavo v roko in prižgala nov cigaret… veste, nikoli ne vstajam tako zgodaj, vendar zadnje tri dni sploh ne morem spati… in se opravičujem, da imam očala, na sebi in da sem prišla tako vihravo… vendar enostavno nisem vedela … skratka tukaj sem sedaj…
… vem, da mi lahko na več načinov pomagate, moja sredina trenutno ni varna, ali pa vsaj tako mislim… nekdo me preganja a nihče od mojih mi ne verjame… in kar sem slišal o vas, mislim, da ste lahko prava oseba… hvala za zaupanje, sem odvrnil, vendar bova naprej preverila realno stanje…
…rahlo je povzdignila glas in vprašal, ali mi ne verjamete… ja, seveda verjamem, vendar najprej poglejva od kod ta strah izhaja…
… pred leti mi je umrl mož, vendar imam občutek, da še vedno živi… vsaj v moji glavi… ampak sedaj mislim, da se je res vrnil in ne vem ali bi ga res rada srečala, čeprav sem vedno želela, da bi bil z mano vsak trenutek… sedaj pa ko se morda res vrača, pa nisem več prepričana… v bistvu si želim popolnoma drugačno življenje, kot ga živim sedaj in kot sem ga… preveč ljudi me obkroža in to kar se mi sedaj dogaja, je nekako klic iz preteklosti oz. Opozorilo, da je čas, da naredim korenito spremembo v svojem življenju…

… po daljšem pogovoru, sva nekako prišla do zaključka, da je dejansko prišlo do pojava, ko je končno prebolela svojega moža in je bila pripravljena na neko novo vezo oz. vsaj osvobodila se je svoje preteklosti v kateri je živela več kot deset let.

V bistvu je pri meni dobila samo potrditev, da je nihče iz preteklosti ne preganja, temveč se je »stara energija« sprostila in vedno ko začutimo močan pritisk v prsih, je v bistvu premagovanje starih tegob, strahov… to je enak pojav, kot da naredimo kopico trave in pozabimo nanj… zgornji del se posuši in postane seno, spodnji del, pa »zagnije« in potem, ko pričnemo odstranjevati… se razširi slab vonj, dokler enostavno se vse ne »prezrači«… in tako je ko odstranimo stare stvari.. vedno ko pride strah, tesnoba, v bistvu pomeni dobro…

… zadnje tri ure, več ni pokadila nobene cigarete, tudi očala je snela in dihala svobodno… ko sem vmes odšel v drugo pisarno in se vrnil čez 5 minut… pa je na fotelju zaspala…
… še vedno spi in izraz na njenem licu je tako nežen in sproščen, da si nikoli več ne bo morala dati »masko« na obraz in prekrivat svojo žalost in strah.