DINAMIČNI MODEL UPRAVLJANJA IN VODENJA DRŽAVE

www.DynamicLeadership.Management

e-mail: Milan.Krajnc@CrisisCaptain.com

Dinamični model vodenja je vodenje po naravnih zakonitostih!

Dinamični model vodenja sem najprej pričel razvijati med medosebnimi odnosi, torej komunikacija med partnerjema. Iz svojih izkušenj sem uvidel, da če ne poveš vsega partnerju je prepričan, da nisi iskren, če mu poveš vse, potem vsi tvoji problemi postanejo njegovi, čeprav si jih že nasledji dan rešil, jih ima partner še vedno v glavi. Torej v vsakodnevni operativi mu je potrebno povedati samo toliko, da stvari stečejo in tečejo, ko pa imata čas in se lahko pogovarjata o vsem, pa govorita odprto o vseh strahovih in dvomih, ampak je potrebno narediti tudi zaključek, da vsi demoni ne ostanejo zunaj.

Enako sem primerjal pri učiteljih v šolah, kjer sem tudi sam imel to izkušnjo, da sam 11 let (3- osnovna šola, 3 -srednja šola in 5- fakulteta) poučeval. Učitelji, kot se imenujejo tisti, ki podajajo znanje otrokom bi morali biti usposobljeni za prenašanje znanja na najmlajše. V bistvu pa so usposobljeni samo za znanje in potem, ko se znajdejo pred učenci, ne prenesejo samo znanje, temveč tudi vse svoje nerešene težave. V bistvu prenesejo vse svoje komplekse na cele generacije in to samo zato, ker niso dovolj usposobljeni za predajo znanja in ker se tega sami dobro zavedajo se v njih rojeva strah in strah prebuja komplekse in vse to z načinom komunikacije prenašajo v podzavestni del učencev, odraščajočih ljudi, ki potem s temi kompleksi tudi zrastejo in potem to enkrat prenesejo na svoje otroke in tako se cela družba vrti v začaranem krogu.

Seveda, sem ves čas iskal rešitve in ker je moje predznanje bila tehnika in fizika, sem neposredno iskal rešitve v naravi. Tako se mi je idealna primerjava zdela s tokom potoka. »Ko teče, je bister in piten in okoli njega je vse živo, če ga zajezimo nastane mlaka, ki počasi začenja dobivat slab vonj in slab okus, če pa ob nalivu pride preveč vode, pa vse zdravo odnese.«

Torej ključna je komunikacija, prenos informacij in kako kdo razume in da pri tem v sogovorniku ne vzbujamo oz. pritiskamo tipke bolečin/kompleksov/psiholoških vzorcev, temveč le da mu posredujemo informacijo, in da jo tudi tako razume, kot smo jo mi mislili.

Tako sem iz osebnih odnosov in poučevanja, Dinamični model vodenja prenesel oz. začel razvijati na podjetju. Kjer pa se je potem model komuniciranja pričel razvijati na področju vodenja. Tako se je razdelil na področje vodenja ljudi in procesov, kjer celotna zgodba temelji na osebnosti rasti vodje, da se njegove osebne travme ne prenašajo na delovni proces in sodelavce. Podroben opis sem opisal v knjigi DINAMIČNI MODEL VODENJA (2017), kjer sem model razdelil v 4 etape:

Iz česa je nastala tudi šola DINAMIČNEGA MODELA VODENJA PODJETIJ, ki se sedaj razvija in deluje znotraj Gospodarskih zbornic Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

Vedno pa je vse temeljilo na vzgledu, torej vse informacije prihajajo iz vrha. Kar se najlepše vidi pri vzgoji otroka, kjer otrok posnema svoje vzgojitelje, tako se potem tudi sam razvija in obnaša. Enako je v podjetju, zaposleni se obnašajo po enakem sistemu, kot tisti »najvišje«.

Pri tem, ko sem opazoval, kako deluje ta sistem sem podobnosti videl pri Biodinamičnem kmetijstvu, kjer je pomemben odnos kmetovalca do samega sebe in okolice… to kar da v zemljo to tudi preko hrane dobi nazaj. Enako je v podjetju, kar lastnik da v podjetje, to dobi tudi nazaj, na tistem »nevidnem« delu, energije, odnosa…

Pri opazovanju narave sem videl, da narava pri vsaki svoji transformaciji (menjava vremena, temperture…) vedno izvede 7 korakov, kar sem jih tudi zabeležil in enako se zgodi v človekovi psihi, ko doživlja transformacije, transformacija pomeni sprejem odločitve, ki jih je na dan do 35.000 torej vsaj 35.000 x na dan prehodimo teh sedem korakov. Včasih pa se zgodi, da ostanemo v kakšni vmesni fazi, to občutimo, kot neodločnost, ciklanje, ponavljajo se nam ene in iste napake…

Te faze sem zelo natančno definiral; kaj se zgodi, da prepoznamo določeno fazo in kaj moramo narediti, da naredimo korak naprej. Namreč kadar prehodimo teh 7 korakov, lahko rečemo, da smo naredili kvantni skok:

faza: SiriusPersonalShak-up /tukaj se problem zaznan, ki s seboj potegne spoznanja, kaj je nepotrebno v našem življenju za nadaljni razvoj.
faza: SiriusPersonalMonitoring/ob novih spoznanjih, se moramo navaditi na nove energije, in dati prostor novim potencialom.
faza: SiriusPersonalCleansing/šele sedaj smo pripravljeni, da tudi vse odvečne stvari odstranimo/Zavedanje vzrokov za aktualno počutje.
faza: SiriusPresonalGoal/sedaj gledamo na svet s popolnoma drugačnimi očmi in si postavimo nov cilj/Odločamo se kaj bomo naredili z vzrokom, če želimo iti dalje na stopnji modrosti se moramo odločiti, da ta vzrok večne bo vplivalo na moje počutje.
faza: SiriusPresonalEmancipation/tukaj smo že dovolj močni, da tudi gremo proti novemu cilju/Zavedamo se, da nismo rešili vseh problemov, tem več lahko nastanejo tudi drugi, sedaj jih lahko hitro prepoznam in odstranim, zavedamo se samega sebe, kot celoto. Pomeni, da znamo poskrbeti za sebe.
faza: SiriusPresonalStrategy/stare navade pozabljamo in se navajamo na novo pot/Zavedamo se sebe v okolici, zavedamo se vpliva svojih dejan, kot posledica na okolico. Zvedamo se da smo del Sistema. S svojimi dejanji pozitivno vplivamo na okolico, kajti samo vzgled je Edina pravica vplivati.
faza: SiriusPresonalIntegration/tukaj integriramo vsa nova spoznanja v način življenja, postanemo celoviti v ravnovesju/Tukaj bi uporabil Sokratove besede “Vem, da nič ne vem”, pridemo v stopnjo, ko se zavedamo minljivosti in se je osvobodimo, zavedamo, da smo pot, ki smo jo prehodili do nekega vrha, v bistvu šele na začetku neke nove poti… in da nikoli ne pridemo do konca, dokler smo živi na tem svetu.

Da, imamo občutek, da smo spet na začetku in moramo vedno znova sprejeti odločitve, ampak smo vedno korak naprej od prejšnje odločitve, namreč vsaka nova odločitev nam vedno prinese nov začetek.

Torej glavni pomen pri Dinamičnem modelu vodenja je dobro poznavanje samega sebe, okolica je ves čas dinamična, mi sami pa ne smemo pustiti, da preveč vpliva na naše počutje, odločitve… zato je pomembno, da sebe dobro poznamo, kje so naše meje, kam želimo… Tako potem lahko mirno plujemo v dinamičnem svetu.

Ko sem zaključil z osebnim in poslovnim delom nivoja Dinamičnega modela vodenja, sem pogledal, stopnjo više, kako bi lahko Lokalno skupnost (občino vodil na enak način). Seveda koncept je drugačen, ker je dinamika počasnejša in odločitve niso odvisne le od ene osebe. Čeprav je zadnje čase v lokalni skupnosti izgledalo, kot da je župan glavni šerif.

Največjo prednost, ki jo prinaša dinamični model vodenja je, da se upravljanje in vodenje lokalne skupnosti loči. Kar bi pomenilo, da neodvisna skupina občanov, naredi dolgoročno strategijo (za 50 let naprej). In strategija se vedno gradi na potencialih lokalne skupnosti (lega, zgodovina, naravne danosti, ljudje), ne pa enkratnih priložnosti, ker je to morda uspeh za kratek čas, vse na dolgi rok pa se je vedno vse izjalovilo. Vse ostale podrobnosti sem opisal že pred vseč kot desetimi leti v članku OBČINA, KOT PROJEKTNA PISARNA.

Je pa to sedaj tema moje doktorske naloge, katere disertacija ima naslov DINAMIČNI MODEL VODENJA UPRAVNIH SISTEMOV NA LOKALNI RAVNI, kar v osnovi govori, kako osebni razvoj župana vpliva na razvoj lokalne skupnosti.

Velik pomen pri postavljanju Dinamičnega modela, je zraven psihologije in dojemanja okolja imelo tudi spoznavanje naravnih procesov. Predvsem me je zanimalo, kako narava nekatere stvari rešuje in tako me je raziskovanje pripeljalo do Ekoremediacije; reševanje narave na naravni način. In ko sem sedaj to prenesel na nivo Države, sem uvidel, da tudi pri državi lahko uporabimo Dinamični model, oz. naravni pristop.

Ekoremediacija je v bistvu upravljanje narave, kar lahko enačimo z upravljanjem države. Državo upravlja Parlament, torej tisti, ki jih izvoli ljudstvo, na podlagi svojih psiholoških vzorcev.

Biodinamika pa je vodenje naravnih procesov, torej če primerjam z vodenjem države, kar pomeni vlada.

Torej lahko rečem, da bi državo lahko popolnoma enako vodil, kot naravo in tako bi vspostavlili tudi ravnovesje. Saj sedanji način vodenja države je popolnoma nasproten naravnim zakonitostim in samo povečujemo kaos.

Seveda so ta razmišljanja v začetku, zato sem pred dvema letoma ustanovi toBe Insititute, ki se ukvarja z razvojem Dinamičnega modela. Vendar če tako celovito pogledam, lahko rečem, da je celoviti pristop od odnosa do samega sebe in partnerja do vodenje države. Na vseh nivojih je isti pristop, kar pomeni, ni več manipulacij, ni več dvojnega življenja… lahko bi rekli da takšen način vodenja omogoča osvobajanje in življenje brez igre.

In glede nato, da ob prihodu nove tehnologije Blockchain skupaj z razvojem Dinamičnega modela, vseeno obstaja celovita rešitev za Reševanje sveta.