Tega zapisa, sem se dolgo otepal, čeprav se zavedam, da moram enkrat opraviti s tem in ker vedno javno opravim z vsemi svojimi strahovi/demoni… sem vedel, da me en dan čaka tudi to.

Ni se enostavno soočiti z največjimi strahovi, vendar če se ne soočiš z njimi, se bodo nekega dne oni s teboj in velika verjetnost bodo zmagali.

Danes srečujem veliko samskih moških, ki živijo ločeno od svojih staršev, so zelo dobro situirani, imajo dober status in znajo v celoti sami zase poskrbeti, vendar so odmaknjeni daleč stran od javnosti, čeprav vedo vsi o njih.

Veliko sem se ukvarjal z njihovim načinom življenja, ker morda tudi sam neposredno sodim med njih.

Morda celo za njih velja, da so … da imajo rajši moške kot ženske, vendar ni res, le odločili so se, da je bilo življenja z ženskami, preveč in sedaj potrebujejo počitek… in se pripravljajo, da končno najdejo svojo kraljico.

Ampak ti moški so stari že krepko čez 40 let, in se težko prilagodijo, so dejansko izoblikovane osebnosti, ki se ne bodo niti za milimeter prilagodili, temveč iščejo nekoga, ki se bo dobesedno vlil v njihovo življenje. Seveda to ne smejo biti osebe, ki so kar tako … imajo svojo kariero, so samostojne, se znajo z njimi pogovarjat in jih seveda razumejo … torej ekspedicija nemogoče.

Seveda, jih sprašujejo, kako si lahko še samski pri vsem kar imaš, kar si in kako izgledaš… hmmmin vedno se zamislim, ja če pa nobene ne najdem…

… vendar obstaja še en aspekt, zakaj potem večina žensk »pobegne«, kar je očem ne vidno.

Vsak uspešen »samski« moški je namreč zelo kreativen in to kreativnost mora od nekod črpati.

Ta kreativnost ponavadi prihaja iz globokih »črnih« bolečin. In kadar takšna bolečina »udari« na površje ni enostavno… v tistem trenutku ponavadi takšne osebe »prizadenejo« tiste najbližje, zakar jim je potem žal… in to je poglaviten razlog, zakaj se potem takšni moški raje popolnoma odmaknejo, ne želijo si nikogar prizadeti, vendar so v tistem trenutku nemočni… zato sklenejo, da se raje odmaknejo in so popolnoma sami… in njihova Kraljica ostane samo neka platonska Ljubezen, kateri se samo občasno približajo.

No bolj na kratko bi lahko rekli, da so ti ljudje v večini svojega življenja v Depresiji. V bistvu ne poznajo drugačnega načina življenja, kot depresijo in bolečina je v bistvu njihov varen svet. V resnici globoko v sebi, so popolnoma drugačni.

Ampak sami ne znanjo drugače… Bolečina, ki kakor vulkan plane iz njih, je osnova za njihovo največjo kreacijo. In potem te osebe požanjejo veliko uspeha, pozornosti na svoji kreaciji… ki pa ni nič drugega, kot samo odsev neke stare žalosti in bolečine… kar neposredno pove, da je bolečina v večini prebivalstva prisotna, kot nek nacionalni vzorec. Lahko bi dejali, da cela nacija živi v Depresivnem obdobju, zato pa so lahko največji Depresivci, največji junaki.

Ampak »fantje« se tega prav dobro zavedajo, saj je stanje Depresije samo stvar odločitve… ampak je nekako v tej mlaki lepo plavati, zakaj bi delal spremembe, če si največji »car« na svojem področju.

Ampak vsaka takšna »tema«, kolikor je udobna, tolikor je naporna, v depresiji se pogostokrat počutijo osamljenega, kot da ne bi sodil na ta svet. Zato večkrat razmišljajo, da bi zapustili, ta svet… kljub temu da imajo vse; imajo občutek, da nič ne morejo, da so ujeti v ta temačen svet, da so popolnoma sami in kaj je sploh smisel vsega… in potem razmišljajo o možnosti, da zapustijo ta svet… da se poslovijo s samomorom.

“Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je v Litvi najvišja stopnja samomora med vsemi državami članicami EU – 32 na 100.000 prebivalcev. Na drugem mestu so tri države, med njimi tudi Slovenija. Poleg Slovenije 19 samomorov na 100.000 prebivalcev beležijo še v Latviji in na Madžarskem. Podatki veljajo za leto 2014.”

Glede nato, da je v Sloveniji visoka stopnja samomorov, lahko rečemo, da to razmišljanje, ko ne vemo, kako naprej ni tako redko… seveda bi se predvsem državni voditelji, morali vprašati, kje je vzrok za to. V kolikor bi sama država imela jasen cilj, kam gremo, kdo smo… bi nepsoredno tudi širša populacija imela nek smisel, zakaj še živeti, kam iti, kdo smo…

Ampak država že 25 let ne ve kaj bi sama s seboj in tako se stopnja samomorov samo povečuje… in zgleda da bomo še en mandat morali čakati, da se pojavi nekdo, ki bo popeljal Slovenijo iz te teme.

Čeprav bomo čakali na novo vlado in še naslednja ne bo vedela kam… pomeni, da si bo Slovenski narod “Sodil sam” s smomorom. Počivajmo v miru!

Torej če vemo, da drvimo v temo in da je nasprotje teme, luč. Mora nekdo samo stisniti pravilen gumb… no in ta nekdo smo mi sami. Če smo se določili, da bomo živeli v temi, potem se lahko odločimo, da bomo živeli v svetlobi.

Torej Samski moški bomo ostali samski dokler se ne bomo odločili drugače. Zato drage dame v kolikor izgledamo idealno, je to samo slika za javnost, kajti če se tak idealne ne odloči, da bo res idealen, je lahko največja mora.