Velikokrat sem se počutil nelagodno oz. nesigurnega v določenih situacijah in tako sem razumel, da je to pojav strahu in od takrat dalje govorim, da me je strah, ko nisem prepričan v sebe.

Vendar se s samim strahom dejansko nisem nikoli ukvarjal. Nekega dne, pred desetimi leti, pa sem se vseeno vprašal oz. si rekel, da se ne počutim dobro, ko me je strah in da bi ta občutek rad odpravil.

Zato sem se pričel ukvarjati z vzroki za strah. Po temeljitem poglabljanju sem uvidel, da v resnici gre za neznanje, za prazen prostor v nas…

Namreč ko senzorji zaznajo nekaj novega v okolici, gredo neposredno preveriti, kaj je to… iščejo informacijo v naših možganih in v kolikor nimamo tovrstne izkušnje, se pričnejo pojavljati negativni občutki in to samo zaradi tega, ker možgani ne vrnejo takoj odgovora senzorjem, da bi lahko imeli aktualno informacijo in ker ni jasnega odgovora, senzorji sprožijo občutek, ki za nas pomeni nelagodnost, torej pomeni da mora telo iti v položaj zaščite, vklopijo se vsi varnostni »sistemi« in potem se branimo pred nečim… česar sploh ni.

Zato je pomembno, da sebe temeljito raziščemo, se spoznamo, da čim več teh praznih prostorov odstranimo.

Predvsem pomembno je, da se pred vsako akcijo v katero nismo prepričani, Ustavimo in pogledamo od daleč preden se poglobimo v akcijo, reševanje problema… v nove stvari. S tem pridobimo čas za temeljit razmislek, da lahko sprejmemo odločitev, zmanjšamo stopnjo tveganja, predvem pa zbistrimo misli in jasno pogledamo na dano situacijo.

Lahko bi rekli, da se stopnja strahu zvišuje s hitrostjo reagiranja v področjih, ki so nam neznana. In, da se stopnja strahu zmanjšuje s tem, ko sami sebe boljše spoznavamo.

Zato je prvo pravilo, da zmanjšamo strah… Ustavite se!