Upoštevanje pravil v poslu in športu je enako pomembno: »Kje so naše meje!«

By | 2019-08-24T20:41:22+00:00 avgust 24th, 2019|0 Comments

Če že govorimo, kako se lahko prenašajo izkušnje iz športa v poslovno življenje, moramo govoriti tudi o pravilih. Ne bomo govorili o športnih pravilih, saj ne tekmujemo, temveč o pravilih, ki jih moramo upoštevati pri varnosti, kot je preobremenite in pravilno izvajanje vaj.

Veliko podjetnikov je svojo pot začelo s skorajda nič kapitala, vse kar so imeli so bile sanje, želja in vztrajnost. Vendar je bila želja velikokrat prevelika od realnosti in se je njihova poslovna pot končala z zelo velikim finančnim primanjkljajem. Niso znali realno oceniti svojih sposobnosti, trga in ko so se preveč oddaljili od realnosti, so se popolnoma zlomili. Enako je v športu, če damo popolnoma osnovni primer, kadar nekdo čez noč želi shujšati s športom, se mu slej ko prej zgodi poškodba in potem njegova teža zaradi počivanja postane samo še večja, oziroma če vzamemo primer iz kolumne v pretekli številki (Kako s hojo v hrib premagati poslovne/osebne težave): »Če gremo v začetku prehitro, potem bomo omagali na pol poti. Enako je v poslu, ne smemo začeti prehitro.«

Vendar kaj je prav, kdaj smo dovolj hitri, kdaj prehitri, kdaj dovolj obremenjeni, kdaj preobremenjeni, kje je prava mera? Za ta vprašanja ne obstaja recept niti ni nobene tabele v katero bi pogledali, obstaja le eno samo pravilo, najprej moramo poznati samega sebe, kdo smo in kje so naše meje. In to je naša realnost. Naša realnost je torej tam, kje so naše meje.

Velikokrat se vprašamo kaj je res, ali je res to, kar je napisano v zakonu, ali to kar čutimo, ali to kar smo postavili kot družbeno normo. Ko se pričnemo spraševati takšne stvari, se pravzaprav vprašamo, kdo smo v resnici. In ko nam zmanjka energije ukvarjati se stem, kaj je prav in kaj ne, se podredimo družbenim normam. Torej, kdo smo in kam gremo je težko vprašanje, vendar nek namen zagotovo imamo. Čas v katerem živimo, pa nas vedno bolj sili k temu, da si tudi podamo ta odgovor. Večina družbenih norm bo v tem obdobju tudi padla, saj je bilo preveč tekmovanja. Res, da je šport veliko bolj popularen zaradi tekmovanja, kar lahko rečemo tudi za poslovni svet, vendar, če nam je v športu edini cilj zmaga in v poslu edini cilj denar, potem ne bomo nikoli prišli daleč. V tem kar počnemo, moramo uživati, denar in zmage so samo posledica tega kar počnemo. V zadnjih letih smo preveč živeli za zunanje in materialne stvari in nam je samo to prinašalo zadovoljstvo, vso pot do tja pa smo samo hrepeneli in čakali, da se zgodi. Vso to čakanje in hrepenenje, nas je pripeljalo do tega, da nam je zmanjkalo notranje energije, izgoreli smo in čustveno popolnoma otopeli.

In to je prvo osnovno pravilo, ki je v športu in poslu enako. Torej, ne smemo delati zato, da bomo preživeli in zaslužili, temveč mora biti to zgolj posledica, če ne, bomo na koncu ostali brez denarja in izgoreli, prav tako ne smemo trenirati zato, da bomo zmagali, temveč mora biti to zgolj posledica, če ne se bomo na koncu poškodovali in izgoreli.

Tako bomo pričeli tudi spoznavati samega sebe. V življenju moramo poskusiti več različnih stvari, v poslu in športu in šele v tistem, kjer bomo resnično uživali in nam bo na vsakem koraku odlično, to je pravi posel ali šport za nas. Hkrati pa moramo biti pozorni na sebe. S tem, ko bomo prepoznavali svoje občutke, kdaj so pozitivna in kdaj negativna, bomo v resnici spoznavali svoje meje. Seveda pa moramo biti pri tem iskreni do sebe. To kar čutimo, da nam je v redu »vzamemo«, vse ostalo pa moramo izpustiti. In to kar bomo počeli moramo potem tudi pošteno in iskreno »oddelati«.

Da, svoje meje spoznamo tako, da opazujemo samega sebe, spremljamo svoje občutke. V poslovnem svetu nam ves čas prihajajo nasproti poslovne priložnosti in v nekaterih vidimo hiter zaslužek v nekaterih pa izziv. In če v nobenem ne vidimo nobenega »upora«, kar pomeni, da se ne vprašamo, ja kdaj pa bom to naredil, koliko me bo to stalo, kaj bodo rekli drugi… potem bomo v tem uživali in brez kakršnihkoli bremen to tudi naredili. V kolikor se pojavi kakršen koli dvom, pa je bolje, da niti ne začenjamo. Drugo je, če smo po naravi pesimisti, potem je bolje, da v posel niti ne gremo.

V poslu sicer ni nič zagotovljenega in vse je mogoče. Vse je namreč odvisno od nas. Verjeti moramo v svoje ideje, ki pa jih moramo spraviti v svoje meje, v meje tistega, kar smo realno sposobni narediti. Enako je v športu, odkriti moramo tisto, v čem res uživamo in ga izvajati v tistih mejah, kjer so naše sposobnosti oz. trenirati moramo zato, da naše sposobnosti povečamo.

»Če uživaš v tem kar počneš, ti nikoli v življenju več ne bo potrebno delati.«

Konfucij

 

 


If you want solutions for your problems, please contact me:

ga.g.

About the Author:

Milan Krajnc is an expert in solving the challenges that arise from the interaction of different personality types within a company or organisation of any size and scope, from local to national levels. He is able to complete projects that are already being undertaken as well as initiate transformation from the very beginning. He seeks out the root of a problem and eliminates it. He is the creator of the Dynamic Leadership Model.

Leave A Comment