Veliko krat sem v življenju padel… poslovno, zdravstveno, fizično… bil sem že čisto na koncu, že skoraj na drugi strani in sem se vedno znova in znova pobral… in vedno sem misli, da sem se kaj naučil, in da sedaj lahko gre še samo navzgor! Ampak so sledili novi padci, vedno hujši… in še kar sem ponavljal iste napake. Nekako sem se tolažil, da me je življenje preizkušalo za velike stvari… ampak, teh velikih stvari še kar ni bilo… se je sicer pojavila, ampak nikakor da se srečam z njo!

No, pred nekaj dnevi… pa sem se srečal… z njo… in njena energija me je vodila v pogovor s sami seboj… in takrat se je pred menoj pojavilo okno, kjer na drugi strani bila popolna tema… pomolil sem glavo skozi njo in videl svojo globino, vse svoje demone, o katerih sploh nisem upal razmišljati, iskal tisoč vzrokov v sebi, da nisem nikoli razmišljal o tem… in sedaj sem se znašel točno pred tem… niti nisem razmišljal o tem, da se ne bi s tem soočil, kar stopil sem tja!

In tako mi je postalo jasno, da je v bistvu točka 0, točka, kjer se poglobiš tako globoko v sebe, da sebe celega vidiš. Da vsi padci, so bili namenjeni, temu, da bi to videl… pa očitno še vedno nisem padel iz dovolj visoke gore, da bi pogledal globoko v sebi…

… ampak ta pogled se  mi ni zgodil, sedaj ko sem nekje na dnu, temveč strmo na poti navzgor.

Spoznal sem da ni potrebno, da padeš, da prideš na točko 0, ta točka je lahko kadarkoli… vendar takrat, ko se odločimo, da srečamo samega sebe!

Da srečamo samega sebe, pa moramo dozoreti in morda so vsi ti padci, kot gnojilo v naravi, da plodovi dozorijo!

Moja Točka 0, je na poti navzgor…  naj bo tudi vaša, kajti, ko padate ali ste padli, je preveč smeti okoli, da bi videli biser vašega življenja!