… v osnovni šoli sem prebral knjigo z naslovom Rumena podmornica avtorja Leopolda Suhadolčana ki govori o skrivanju uporniške mladine v centru mesta, v zapuščeni hiši… vsi jih iščejo oni pa jih v bistvu ves čas opazujejo. Nedolgo nazaj sem se spomnil na to vsebino, ko sem se ukvarjal sam s seboj… ja seveda mi je bilo pred dnevi rečeno, da se vrtim v krogu, vendar po daljšem razmisleku, sem videl, da so to večne teme… le da moram spremeniti, način izražanja in s tem se bo tudi spremenilo ostalo. Čeprav večina stvari, ki jih pišem gledam iz sebe, so mojo problemi, sem v zadnjih dneh, po temeljiti samoanalizi ugotovil, da je veliko tem še za obdelat, vendar ni potrebno, da mešam svojo bolečino v pisanje, saj sem veliko stvari predelal in lahko pišem o rešitvah, in s tem dajem nasvete, ne da se pritožujem in sam iščem rešitev… v bistvu je to temeljni korak naprej, da lahko počasi odidem iz tega začaranega kroga…
…no da se vrnem nazaj k Rumeni podmornici in zakaj sem se spomnil na njo… namreč rešitve vedno iščemo zunaj, najhuje je oz. bi se nam morali vklopiti vsi rdeči alarmni, ko začnemo iskati pomoč in se zatekamo k vedeževalcem, horoskopom… kajti potem še bolj zapademo v depresijo in v čakajočo pozicijo, in se problemi samo nakopičijo… v takšnih primerih, so moramo še bolj prizemljiti, kar pomeni, dela v stanovanju, pospravljanje, šport… čim več fizičnega dela, tem hitreje se bodo reševali problemi. Namreč problemi se začnejo, ko zaidemo iz ravnotežja, v kolikor smo preveč v fizičnem svetu, je potrebno sprostiti glavo z manj zemeljskimi zadevami, če smo preveč mentalno zaposleni, pa nam ne koristi nič drugega kot fizično delo. Zato je vedno potrebna kombinacija…

Pred nekaj dnevi, mi je na vrata v svetovalnici potrkala oseba, ki je prepričana, da se ji je svet popolnoma sesu… zavedala se je, da je za vse sama odgovorna, saj je podpisovala poroštva kreditov prijateljem, nove stranke niso plačevale… in znašla se je v začaranem krogu, velik pritisk na njo, sama pa ni znala pritiskati na druge… enostavno ni našla moči, da se postavi zase… hotela je vzeti še večji kredit oz. se še bolj zadolžiti, da bi pokrivale dolgove drugih, samo da bi imela mir.
Sprehodila sva se do Kalamegdana in pogledala na sotočje, kjer se Sava izliva v Donavo, kjer Donava postane še bolj mogočna… vidite, vi ste Sava, ki polni druge… nič nimate od tega, samo svoje potenciale praznite in s tem dajete moč drugim… zavedam se, ampak, nimam te moči, da bi se postavil zase…
…naredila sva cel krog in se spustila do Savskega pristanišča in se usedla v lokal (Frida), kjer sem mu na kratko opisal zgodbo o umetnici Fridi… zgodba o ženski in moškem, ki nista mogla biti drug brez drugega, pa tudi, ko sta bila skupaj, nista dolgo vzdržala, zato sta si postavila vsak svojo hišo, čisto blizu… dejal je ravno tak odnos imam sam s seboj… vedno sem v konfliktu sam s seboj… no in takrat sem mu opisal še zgodbo Rumene podmornice…. kjer se mu dejal, da vse imamo v sebi, vse rešitve… tudi če čakamo na denar, ki nikakor ne noče priti do nas… je to samo zato, ker ali ga bomo zapravili za drug namen ali pa smo tako prenasitili svojo okolico, da ima energija denarja občutek da ga ne rabimo….

… jajaj … spet pišem o energijah in boste rekli, da je to ne zemljensko.. vse to je del sveta, samo v ravnotežju moramo biti….
….in po treh urah pogovora, se je počutil veliko bolj sproščeno… v bistvu je videl, da je tako globoko pogledal v problem, da ni več videl rešitve, temveč samo še problem na problem… tako sem mu dejal, da naj zjutraj začne dan z meditacijo, televodbo ali tekom, šele nato si naredi poslovni plan… in tako pripravi glavo na dan, med vsako nalogo, mora imeti pavzo in vsak korak zapisati… na koncu dneva, naredi analizo dneva, naredi plan za naprej in potem z neko fizično aktivnostjo preseka, miselni vzorec, ki se ustvari čez dan …in, že danes zjutraj je prišel mail, da nasvet deluje in da je bila potrebna res samo malenkost.

No torej, vsak od nas Živi v rumeni podmornici in opazuje sam sebe… pomeni, da moramo rešitev vedno iskati v samemu sebi… periskop podmornice je simbolika, da pogledamo ven iz problemov in tako lociramo rešitev.

Prijetno nedeljo vam želim in izkoristite jo, da bo v ponedeljek glava bistra.