Zbudim  se sred noči v največji paniki, ves premočen in komaj še lovim sapo… pogledam na uro, ki utripa 2:55 in zraven datum 25.11.2012… JOJ, manj kot mesec dni (21.12.2012), do konca sveta.

Sedem na rob postelje in se primem za glavo. Sedaj pa je res konec z vsem! Kaj naj počnem do konca, kam se naj skrijem, da ne bo konca… nešteto vprašanj mi leti skozi glavo… Hkrati pa se ponovno spomnim, reka Frana Miličinskega Ježka: »Boli, če te povozi avto, če te povozi čas, se bolečine nikoli ne more izmeriti«… in ravno to Bolečino, sem sedaj čutil v sebi. To bolečino, ki je nastala, ker sem izgubil večino svojega življenja. Velikokrat sem slišal, kako je nekdo na smrtni postelji obžaloval večino svojega življenja, se izpovedal, razodel skrivnosti… na nek način se je pomiril s tem svetom, da je lahko odšel na drugega.

Ali jaz sedaj sedim na smrtni postelji in je prišel čas, da se pomirim s tem svetom in teh nekaj dni preživim spokojno, da se bom lahko 21.12. podal na drugi svet? ….

…

…

… no počasi mi je pričel delat zdrav razum, in sem prišel k sebi. Stopil sem do računalnika in vtipkal ta nesrečni datum 21.12., da vidim, kaj bi se naj takrat zgodilo, saj vsak dan slišim, da komaj čakajo na ta dan in potem bo vse drugače, vse boljše. … ko prebiram Majevski Koledar, vidim, da dejansko govorijo o Koncu sveta; vendar če pozorno berem, vidim, da ne govorijo o fizičnem koncu sveta, temveč o nekem drugem svetu… Hkrati se ponovno spomnim na rek: »Boli, če te povozi avto, če te povozi čas, se bolečine nikoli ne more izmeriti«

Ja v bistvu so imeli fantje prav. Res prihaja Konec sveta, katerega se dejansko nismo niti zavedali. Večina časa, smo živeli za nek zunanji svet, statuse, materialne stvari… v bistvu za druge. Živeli smo v v drugem svetu, ne v svojem. In ta tuji svet sedaj umira. In na koncu bo ostal samo, naš svet.

To kar se sedaj dogaja, je v bistvu, samo pot k samemu  sebi in vse, kar je bilo zgrajeno v preteklosti zato, da smo se pokazali drugim, se sedaj vidi, da so bile samo kolise, ki pa padajo ena za drugim. V bistvu niso bile moje sanje preroške, vendar že nekaj časa sporočam to na več načinov, kot je bil eden od statusov, pred dnevni na moje Facebook strani (Milan Sirius):

»Danes sem se sprehajal tako lahkotno, brez bremen… Končno si rečem, sedaj sem popolnoma osvobojen.

Česa????
Svojih pričakovanj, svojih sanj… Vsega kar mi je v resnici povzročalo breme. Vse kar me je “gnalo” v ta trop volkov, kateri sem postal tudi sam in celo postal njihov vodja. Vse to danes več nima smisla zame.

Stopam po drevoredu in za mano padajo drevesa in prelep drevored popolnoma izginja. Vsa predstava je padla, nimam več poti, ne zelja, ne… Ničesar!!!!!

In kaj zdaj????

Sele sedaj sem premagal ves strah in dal prostor Srcu, da zaživi.

Dragi FB prijatelji, jutri se začne dan brez mask, kolis… Jutri bo najlepši dan, čeprav tega ne bo kazal na prvi pogled… Ampak zaupajte, zagotovo Je.

Sedaj pa hitro spat in se zgodaj vstat, da ga maksimalno zaužijete ♥«

In res, kolikor sedaj izgledajo vsi ti padci, kot bolečine, izgube in trpljenje, je v bistvu samo osvobajanje, naše prihodnosti in odmik vseh nepotrebnih stvari in ljudi v našem življenju, da bomo končno našli samega sebe. Da nas lahko samo še občasno povozi avto in čutimo fizično bolečino, čas pa nikoli več, da se vsako jutro zbudimo v realen dan, da vemo, kaj nas čaka do konca dneva. Da ne gremo spat in ne moremo zaspat, ker je v glavi toliko filmov, iz vsakega sveta posebej, katerega živimo. Ja priznam, 21.12.2012 bo res konec sveta. Tistega nerealnega, in se bo zgodil, tisti, ki je bil vedno tukaj in ga nismo hoteli videti.

Vendar, kaj bo najbolj zanimivo. Danes imamo morda res nekateri bolečine, ker spuščamo stare stvari in pri tem nam nekateri privoščijo in se sedaj zbujajo v zadovoljni in nasmejani, ker se že leta hranijo na naši bolečini, sedaj je hrana toliko bolj okusna, in so toliko bolj siti… vendar brez skrbi. Tudi oni se bodo zbudili 21.12., vendar v Bolečini, ker bo takrat naprej prišel njihov realen svet.

Ja, zgoraj sem pisal o splošnih stvareh in o drugih. V naslovu pa sem dal besede…Razmišljanje o Sebi.. ne, ne odmikam se, saj sem do sedaj od 2004, ko sem prvi strokovni tekst na temo »Igranja« objavil v reviji Podjetnik (Mirno proti Krizi), ves čas pisal o sebi. Šel sem tako globok, da je bilo objavljenih več kot 200 strokovnih in znanstvenih člankov v različnih medijih (Cobiss, 91024) in tukaj sem sebe v zadnjih letih popolnoma razgalil. Lahko bi rekel, da sem svoje srce nosil na dlani, ki so ga »ptice« ujede (ki se bodo 21.12., zbudile z bolečino) skoraj popolnoma raztrgale. Da sem lahko preživel, ker srca več ni bilo, sem moral zgraditi, nekaj kaj me je držalo pri življenju, to so seveda bile Kolise, ki danes padajo, vendar te kolise so skrivale bogato vsebino. Ta vsebina, od danes naprej več ni brezplačno dostopna (Vse je v Knjigi: »Med reči in narediti je vmes Ocean«), za vse in vidijo jo lahko samo tisti, ki gledajo s Srcem.

Ja, morda boste nekateri rekli, spet se tolažim, odhajam v svoj sanjski svet. Žal, dragi »prijatelji«, Nimam več sanj, sedaj jih živim.

Torej, 21.12.2012, se veselim, tako kot vsi vi, takrat bo res vse drugače, čeprav se bo še Zemlja vedno vrtela, Sonce sijalo… vendar naši občutki, bodo popolnoma drugačni, realni.

Dobrodošli v novi svet www.Ad-Cor.com