Vsak dan se prične od začetka in niti eden ni enak drugemu, vsi pa po nekih zapletih, ko zavijemo iz poti, želimo vse od začetka, vendar se moramo zavedati, da nikoli ne moremo začeti od začetka, ker živimo samo enkrat in vsak nov začetek, je samo nadaljevanje prejšnjega začetka. Zato se je potrebno ob takšnih prelomnicah, usesti, vse svoje »maske« posaditi za mizo in se z vsakim posebej pogovoriti. Da, potrebno je narediti sestanek sam s seboj.

Kam greš, Kdo si in kaj bi rad? Večina časa smo prepričani, da točno vemo v katero smer gremo in kaj si želimo, potem pa ob raznih »stresih« ugotovimo, da so to velikokrat bile želje drugih, ne naše in sedaj in bolj, in potem vedno bolj ugotavljamo, da ne vemo kdo smo, kam gremo in kaj bi radi?

Nekje ob reki, v gozdu ali na postelji sedimo popolnoma sključeni, popolnoma sami… popolnoma izgubljeni.

In takrat si moramo priznati, tiste najbolj črne misli, tiste stvari, ki so skrite globoko v kleti, tisto o čemer nismo hoteli niti razmišljati. Takrat moramo odpreti vsa vrata, vse skrivne kotičke razsvetliti in popolnoma odpreti svojo dušo.

Da dragi prijatelji, šele takrat bomo v resnici vedeli, kje smo, kam gremo in kdo smo?… vsedite se sami s seboj poglejte v nebo, ker zvezde so ogledalo našega duha.

Da dragi prijatelji, tukaj smo zato, da rastemo… bolj bomo rastli, ko bomo čistili po sebi, kajti samo tako bo lahko vse naše »notranje« bogastvo v celoti razcvetelo.

Prijeten December!