Včasih, ko me kdo pozdravi sredi dneva ali pozno zvečer odgovorim z “Dobro jutro”. Pa ne zato, ker sem se ravnokar “fizično” zbudil, temveč sem doživel nek miselni “preskok” in imam občutek, da vidim stvari popolnoma drugače. Kot, da se mi je odprlo povsem novo obzorje, novo življenje.

Intuicija

To mi je velikokrat dokaz, kako večino življenja, preživimo v svoji glavi. V resnici se res vse dogaja v naši glavi, vendar niso samo oči in ušesa tiste, ki dajo vhodno informacijo možganom, ki nam ustvarjajo sliko, temveč pride “nek” notranji občutek, ki se rodi “sam po sebi”. Nekateri temu rečejo intuicija, drugi 6 čut… v osnovi gre za signal, ki pride do nas po “energetskih” poteh, tistem nevidnem delu nas s katerim smo ljudje povezani… ko nekomu rečemo rad te imam, pogrešam te… tega ne moremo prijeti, niti videti, lahko pa občutimo. In to je poglavitni vir informacij, ki daje tisti pravi inpulz našim čustvom.

Ego

Namreč lahko rečemo, da edino to kar čutimo, je naša realnost. Občutki, kot sem dejal imajo več virov vspodbud, vendar tisti najbolj pravi (93%) je intuicija, ki jo največkrat tudi zanemarjamo.

Vonj, Vid, dotik… nam velikokrat, dajo občutek… oz. so zunanji viri, ki nam ne dajo pravilne slike, saj je njihov filter naš EGO (ego je senzor za informacije zunanjega sveta), ki pa preverja informacije z našo notranjostjo. In če je naša notranjost “umazana” (veliko psiholoških smeti – informacije v neskladju z našo naravo, na našem bistvu), potem so naši občutki popačeni in je naša trenutna realnost v neskladju z našo pravo naravo in takrat se morda počutimo “navdihujoče”, vendar nekje daleč zadaj, pa vemo, da vseeno nekaj ni vredu. Ampak, kakorkoli gledamo je to naša trenutna realnost.

Psihološke smeti

Zato je pomembno, da te psihološke smeti sproti čistimo. Seveda, se te smeti niso nabrale od včeraj, temveč že z prisiljeno vzgojo v zgodnjem otroštvu, ker ni bil usmerjen naš potencial v pravo smer.

In ko se te smeti nabirajo, ali drugače povedano psihološki vzorci, ki so filtri našega pogleda na svet in občutkov, je naša slika sveta okoli nas drugačna, kot če bi jo gledali skozi oči svojega potenciala.

Zato je pomembno, da te smeti sproti čistimo, če smo jih na psihološki način umazali, jih moramo tudi na enak način počistiti (z različnimi miselnimi in čustvenimi vajami). Vendar čez dan velikokrat doživimo različne šoke (razočaranje, bolezen…) in ti šoki velikokrat tudi počistijo nekaj psiholoških smeti… zato imamo občutek, da smo se prebudili sredi belega dne. V bistvu pa se ja samo odstranil del smeti in naš potencial, je dobil sveže bolj prave informacije in naenkraat se počutimo “svobodni”/razvetljeni/prebujeni….

Vendar takšni nepredvideni šoki, so lahko nevarni za fizično telo (srčna ali možganska kap…), zato je priporočeno, da se v že tako turbolentnem svetu, prepustimo voditi, skozi to psihološko čiščenje.

Cilj je pot.

Največji zastoji v življenju, se mi zdijo kratkoročni materialni ali statusni cilji, sami imamo vedno fokus samo na njih in potem pozabimo vse ostalo. Ko ga dosežemo imamo trenutni občutek zmagoslavja, ampak že naslednji trenutek se vprašamo, kaj pa sedaj… in ko pogledamo na čas nazaj, se kar zgrozimo… saj sploh nismo imeli občutka, da smo živeli. Seveda, so takšna obdobja v življenju dobrodošla, vendar ne, ko 30 let strmimo k enemu cilju in samo zanj živimo. To ni predanost, to je umiranje na obroke.

Cilj življenja mora bii življenje samo. Cilj je v bistvu pot.

Zato vsako jutro začnite dan z vprašanjem:

• KDO SEM?
• KAJ ČUTIM?