Vsak dan sem bolj prepričan, da moški nikoli ne odrastemo in ženske tudi ne… vsi smo veliki otroci in se igramo v svetu odraslih.
Zelo lepo se to vidi, pri ženskah, ki so zelo otročje, vendar to skrivajo v sebi in bolj, ko so svobodne in varne v odnosu, ta otrok pride do življenja.
In potem odrasle ženske norijo, se igrajo… kar pa moški v večini časa sprejemamo in se tudi na to navadimo. Vendar mi potrebujemo dalj časa, one pa hitro menjajo to razpoloženje. In ko so one v fazi otroka, pa se mi hočemo z njo igrati, da vidi, kako smo široki, že ona menja razpoloženje v odraslo osebo mi pa smo še otrok in potem, poslušamo komentarje, kako smo nezreli, otročji…in da se naj raje vrnemo k mami domov.
In potem obsedimo v šoku in se sprašujemo kaj nam ni jasno, pa saj sprejemamo njeno drugačnost, sedaj pa smo še zato krivi. Ta velik razkol, pri ženskah je pri tistih pravih ženskah… bolj ko navzven delujejo resne, hladne, nedostopne in p…, bolj so v privatnem svetu otročje. Ampak koliko je ta njihova svetla stran prijetna, toliko je njihova temna stran moreča. In takšne ženske, težko najdejo stalnega partnerja. Razne, če je res prisotna ljubezen. V veliki večini so to uspešne samostojne ženske. Ki pravijo, jaz sem zelo posebna in z menoj je težko, moški se me bojijo…. V osnovi, pa samo samo otročje in nočejo nikoli odrasti. No in v takšnih primerih, smo moški zelo odrasli.
… in sedaj nam nekako uspe priti v ta odnos, z uspešno žensko… mimogrede ni težko, ker imajo zelo nizko samopodobo in ti moraš biti, samo zelo samozavesten in si že v vezi.

Vendar dragi moji, tukaj se pa začne pekel, če niste pripravljeni na to… namreč najprej se bodo rodili vsi vaši nerešeni vzorci, problemi in vse to bo splavalo ven… to znajo narediti, zato da vam zbijejo samozavest na nulo oz. Vsaj takšno kot imajo one… drugače povedano, postavijo vas na realna tla.

Potem počasi pridemo k sebi in še preden se zavemo, kje smo, smo v bistvu ujeti v kletki in tukaj je samo en izhod. Da pričnemo graditi svojo osebnost, da zrastemo, tako močno, da prerastemo to vezo.

In takšnih zakonov in vez je ogromno. In sedaj se vrnimo, ko smo popolnoma na tleh. Vse kar smo počeli do sedaj, za nas več ni nič pravilno, postanemo ujetniki, več ne vemo, kaj je prav in kaj narobe… razmišljamo še samo, kako pobegniti… vendar ne gre.

V takšnih vezah, postanemo nekdo drug, nič nismo sebi podobni… ženske nas popolnoma uničijo.

Ali je to res, da do ženske za vse krive? Ne, ker nas nihče v nič ne prisili… čeprav ženske, to tako na fino naredijo, da še preden se zaveš, si že v težavah!

No vendar vseeno bodimo moški in prerastemo te igre, namreč ne smemo govoriti o svojih sanjah kot o realnosti, temveč moramo govoriti, točno to kar smo in kar je. Ker potem se ženske ne bodo lovile na naše sanje, temveč realnost.

Odnos, je zelo odgovorno dejanje. Zato je pomembna komunikacija… oba se morata najprej naučiti skupnega jezika, jezik ljubezni.

Ti odnosi, so res svet v malem, v njem se vse dogaja. Ampak… utujen sem in grem sedaj spat, bom jutri dalje….