… ko se spomnim svoje preteklosti in gledam pare sedanjosti, se mi zdi, da smo ali še živimo v nekem narobe svetu. Skupaj smo zato, ker pač smo… da nismo sami…najprej nas skupaj potegnejo neki vzorci iz preteklosti, ki jih rešujemo v sedanjosti preko partnerja in ga v resnici ne ljubimo, vendar se je v nekem trenutku razvila kemija, ki je rešila proces, ki se je pričel v preteklosti… sedaj pa je ostala samo še navada… in ko gledamo partnerja preko mize, nam gre na živce, kako govori, diha… vse… pa še vseeno vztrajamo ob njem.

In zakaj vse to počnemo, zakaj se mučimo, zakaj se obdajamo s kletko, ki nas duši. Preprosto, ker se nimamo radi. Življenje namreč ni komplicirano in naporno, samo mi si ga zakompliciramo. To sem nedavno razmišljal, ko sem bil veliko na cesti v snegu,  vetru in Soncu… vedno enaka okolica, vendar različni vremenski pogoji, kar neposredno vpliva na naše počutja in čustva… torej narava se generalno ne spremeni, menja se samo “počutje” = vreme.

Namreč naš življenjski scenarij, katerega nam vcepijo naši roditelji v prvih šestih letih našega življenja, je naše vodilo skozi življenje. In konec tega scenarija je, smrt. Torej živimo, zato, da umremo! Zato, pa na vsakem koraku, delamo vse, da ga ne bi do konca prehodili. Torej uničujemo sami sebe, ker tako imamo prvotno navodilo. Ker pa imamo ljudje sami v sebi zelo močno željo po življenju, se temu, da umremo neprestano upiramo. Zato naredimo vse da bi preživeli, torej upremo se smrti… vržemo ji pesek v oči, naredimo kaos… malo se sliši smešno… naredimo namreč vse, da bi zameglili prvotno sliko.

V bistvu s tem, ko si naredimo kaos, v resnici rešujemo sami sebe. In tako se vrtimo v začaranem krogu in raje trpimo v slabem odnosu, kot pa da bi se morali srečati sami s seboj, v prevodu povedano, srečati bi se morali s smrtjo… ki pa si je nihče ne želi. Ker pač imamo tak zapis. Zato je pomembno, da presežemo to prvotno informacijo. To je na zavedni ravni zelo težko narediti… možnosti so naslednje… da se zgodi nek šok v našem življenju, umre bližnji, zbolimo… takrat samoumevno začnemo drugačne razmišljati ali pa se zelo intenzivno pričnemo ukvarjati s športom, našo dušo in čustvi… torej velika intenzivnost v zelo kratkem času, da pride do loma življenjskega scenarija… obstaja pa tudi bolj blaga oblika, na nezavedni ravni z rezanjem energetskih vezi in spreminjanja prepričanj, kjer naredimo lahko zelo lahkoten preskok, seveda pa moramo kasneje vključiti še vse ostale zemeljske aktivnosti, ki nam omogočajo lahkotno bivanje na zemlji (šport, prehrana, zabava… intelekt). Skratka potrebno je najti tisto točko v življenju, kjer smo se popolnoma odmaknili od svojega bistva… jo odstraniti in ponovno zadihati.

Pomembno je, da to oba partnerja razumeta, ko se v določeni fazi življenja znajdeta na prelomni točki, da se ne zgodi, da nekdo gre kar naprej… temveč, mu ponudi roko in mu pomaga iti naprej… velikokrat si sami želimo premika, pa ga enostavno ne moremo narediti naprej. In tukaj lahko partner odigra veliko vlogo… če nekoga imamo resnično radi, bomo zanj storili vse na tem svetu… če pa razmišljate, da vas nekdo duši in da se ne moremo naprej razvijati v življenju (… razen, da partner ne želi napredovati…)… in niste pripravljeni partnerju ponuditi roke… potem tudi niste zreli za napredovanje.

V življenju se ne znajdemo skupaj zato, da nam ni dolgčas, temveč iz dveh ali treh razlogov. Prvo, da nadaljujemo človeško raso, drugo, ker so naše duše tesno povezane in tretje, ker se na ta način razvijamo.

Tukaj je pomembno, da se oba veliko pogovarjata o primarnih problemih, vendar ne več kot tri mesece, če se tri mesece pogovarjata o enih in istih stvareh in ni napredka… potem ga nebo nikoli, potrebujeta odmor in pomoč tretje osebe… no potrebuje jo tisti, ki misli, da ima problem.

Torej, dragi moji… kaos v našem življenju je v resnici rešitev pred tem, česa se najbolj bojimo… vendar moramo biti dovolj močni, da ta strah premagamo. Torej, ko premagamo strah pred smrtjo, smo se v resnici osvobodili vsega… šele takrat pričnemo resnično živeti. In vidimo, da živimo, zato, da živimo!

Dobrodošli v življenju!