Petek je… in jaz neskončno utrujen. Sedim v pisarni, še na nešteto e-sporočil moram odgovoriti, pa še vsaj na dva sestanka bi moral iti… ura je 14.00. Ti pa boš že ob 16h doma, zunaj pa je Sonce, spet bom zamudil lep petek in tistih nekaj prijetnih ur s teboj, ki se zdijo kot večnost. Prične me boleti glava in vrti se mi… iz predala vzamem tableto in jo popijem, čez nekaj minut je bolje… vendar ne vem od tablete ali od vode. Zavedam se, da pijem premalo vode in kadar jo je dovolj, se tudi cel dan dobro počutim… ura je 14.30 in še vedno gledam v ekran…hmmmmmmm… v tistem trenutku se zavedam minljivosti, vsega.

Skozi glavo mi gre slika, da je to moj zadnji dan življenja. Kako ga bom preživel???

Torej, vzamem se k sebi in popolnoma osredotočim na trenutek… naenkrat se mi dvigne adrenalin na maksimum… pogledam na ekran, kateri od sporočil je življenjsko pomemben.. odgovorim na tri, za ostale pa sem videl, da me samo nekaj sprašujejo in prosijo za mnenje. Vsa ta sporočila posredujem svojim sodelavcem, da jim naredijo ponudbe po ceniku.. če pa bi jim jaz odgovarjal po svoji stari navadi, bi bili oni zadovoljni, jaz pa utrujen. V tistem trenutku sem videl, koliko energije mi vzamejo drugi in koliko denarja drugim podarim… sam pa vsak mesec, komaj spravim skupaj za vse stroške.

Ker mi je po glavi rojilo nešteto vprašanj in kaj vse še moram narediti… sem vse misli napisal po alinejah, jim določil prioritete in naredil časovnico… v moji glavi naenkrat več ni bilo skrbi in ura je bila 15.40.

Pohitel sem iz pisarne, kupil velik šopek vrtnic in odhitel domov. Seveda na oba sestanka pa sem pozabil. Tedaj sem videl, koliko poti, koliko ljudi, pride v naše življenje si vzame to kar želijo in potem gredo… naš EGO je v tistem trenutku zelo zadovoljen, ker je dobil veliko pozornosti, naša duša in srce pa sta popolnoma prazna.

Skozi glavo mi je šlo nešteto oseb, dogodkov, ki so bili… zato, da so bili, jaz pa sem ostal popolnoma brez vsega, poskrbel sem za druge… kaj pa zase?

V tem trenutku sem se odločil, da sem jaz na prvem mestu, da želim vso energijo deliti samo z eno osebo.. in to z njo.

Takrat sem videl, koliko stvari lahko naredim v kratkem času, samo če sem osredotočen na stvari, ki jih delam… v bistvu sem s tem priklical svoj spomin iz otroštva oz. to zavedanje sem enkrat že imel, nisem pa očitno to do konca ozavestil. Takrat sem treniral tek 200 in 400 m, občasno pa sem tekel na 100m , predvsem štafetni tek 4 x 100m, teh poslednjih 100 metrov, sem pretekel, najkasneje v 11 sekundah, ampak imel sem občutek, da mi je v tem času šlo skozi glavo vse moje življenje in še nekaj časa je ostalo. Torej možgani lahko delajo zelo učinkovito in veliko časa za življenje nam ostane. Torej tega sem se zavedal že pred 20 leti in do danes nisem naredil nič, dokler nisem srečal nje, in se nisem v mislih postavil na smrtno posteljo. Torej sem izgubil 20 let…no ne da bi sedaj obžaloval ta čas, vendar lahko bi… dovolj je bilo, kar je bilo je bilo, sedaj sem tukaj in zdaj in od tega trenutka dalje želim čutiti vsak trenutek sebe… in energije več ne želim deliti z drugimi, samo z njo in s tistimi, ki mi jo vračajo. Pretok energije mora vedno biti obojestranski… v nasprotnem primeru, najprej pričnemo izgubljati energijo, nato imamo vedno manj denarja, zapuščajo nas ljudje in na koncu ostanemo še brez materialnih stvari… na koncu ostanemo sami.

In če sedaj gremo obratno pot, torej, najprej poskrbimo za sebe, da imamo dovolj časa, da smo v fizični kondiciji, da imamo dovolj denarja… potem je tukaj oseba ki nam je najbližja… in potem ostali. Tak mora biti vrstni red.

Kaj pomeni imeti dovolj denarja? Pomeni imeti pokrite vse stroške in zagotovljen vir, da se izpolnjuje naše poslanstvo.

To je sedaj napisano tako enostavno, vendar če ste prebrali vse ostale bloge, potem točno veste o čem govorim.

Ura je 15.59… že slišim njen avtomobil, samo še nekaj sekund in videl jo bom. Moje Srce nori od sreče, nikoli še nisem čutil, tako močne energije, privlačnosti… ali kako bi to imenoval, in to samo zato, ker sem se nehal ukvarjati z drugimi… temveč samo sam s seboj.

Ura je 16h… in sedaj se poslavljam do ponedeljka, lep vikend vam želim… če ni nje, pa se ukvarjajte sami s seboj.