Danes mineva natanko 17. let, ko sem pričel s tem, kar se počasi uresničuje… napisal sem, da želim biti svetovalec predsednikov Držav in sedaj te sanje dobivajo polnoletnost in postale bodo samostojne, zaživele bodo v tem svetu…

Da, dobesedno tako sem napisal; 30/8/1999. In potem se napisal korake do tja…

… ampak s tem, ko sem napisal stvari, še nisem postal svetovalec predsednikov… do sem je pot dolga 17 let… a kot kaže dosedaj, se bo ob svoji polnoletnosti dokončno razvila in zaživela. S tem, ko napišeš, pomeni, da samo določimo cilj… to je v bistvu scenarij, ki ga pričnemo pisat… ko postavimo cilj, moramo napisati tudi strategijo, torej scenarij… težko ga je napisati zelo podrobno, saj je življenje živo… sem pa naredil osnovne korake…
… no in kako sem jaz začel… najprej sem si napisal, kaj znam in kaj moram znati če to želim postati… nato pa sem naredil načrt, kdo lahko v tem trenutku uporabi moja znanja in tako sem postopoma gradil pot k svojem cilju… seveda ni šlo vse navzgor in po željah… sem pa ugotovil, da bi lahko do cilja prišel veliko prej in lažje, če ne bi iskal bližnjic… in bližnice so tiste, ki so mi v bistvu oteževale pot, vsak bližnjica je bila veliko težja, kot pot, ki bi bila tudi regularna. Za bližnjice pa sem se odločal, ker v določenih trenutkih nisem verjel v svoj cilj.

Ko sem hodil po mestnih ulicah in razmišljal o današnjem datumu, mi je prihajalo nešteto zgodb…ki sem jih želel deliti z vami… ampak vse sem opisoval skozi zgodbe, ki jih prebirate že leta na blogu.

… sedaj v tem zadnjem letu odraščanja, je cilj, da zgodba dokončno odraste in tudi dobi svojo zgodbo v celostni podobi.