Moj poklic je, da povem resnico ljudem, da jim povem kar vidim in jim nastavim ogledalo. Vendar jim to moram povedati v njihovem jeziku, tako da razumejo, da se potem tudi pozna sprememba.

Namreč vsak razume svoj jezik… nekateri na mehko, drugi na trdo… pomemben je končni rezultat. Vendar to je poklic, kar pa ni nujno da je v privatnem svetu enako. Tam sem zelo previden, kaj komu povem, saj namreč živim od podajanja informacij in podajanje resnice. Malo se smešno sliši, vendar v poslovnem svetu mi za to plačujejo, v privatnem pa imam rad mir.

Namreč nekatere te stvari prizadenejo ali se jih kakorkoli dotaknejo in če potem procesa ne spelješ do konca, sem naredil veliko napako. Namreč govoriti resnico ali neresnico, je velika odgovornost, katere se sploh ne zavedamo. Zato v privatnem življenju sem raje tiho, ali govorim o sebi… ne sodim pa druge in ne dajem komentarjev. Če pa me nekdo prosi, za resnico o njem, pa to povem zelo previdno, da ni večjih posledic.
Če ne govorim resnice v privatnem življenju še ne pomeni, da sem neiskren. Zelo iskren sem, samo ne povem vsega. Če poenostavim.

Obstaja pa veliko ljudi, ki imajo občutek, da so največji »frajerji«, ker povedo direktno in iskreno. In potem rečejo, da so nepriljubljeni, ker so direktni. Mislim, da napačno razumejo stvari, če si direkten, ne pomeni, da moraš še biti nesramen. Temveč, naj bodo »frajeri« in to naj povedo, ne tako da bo oseba prizadeta, temveč da bo pri njih pustila učinek.

Namreč iskrenost in resnica, sta zelo različni, ali pa zelo povezani… hkrati pa velika odgovornost. Zavedati se moramo, da nimamo pravice nikogar soditi, lahko povemo svoje mnenje, vendar bodimo spoštljivi.
Tudi če v Sloveniji govori večina Slovensko, še ne pomeni, da se med seboj razumemo. Namreč velika večina ljudi, govori popolnoma mimo in najpogosteje to vidimo v zakonskih zvezah, ko se dva prepirata, ampak zunanji opazovalec vidi to kot da dva kričita vsak v svojo stran… Zato je pomembno, da v zakonu, družbi oz. neki skupnosti… vsi govorijo isti jezik.
Da pa lahko govorimo isti jezik, se moramo najprej slišati, naučiti se moramo poslušati druge, si vzeti zato čas. Sogovornik, mora čutiti pripadnost in to je osnova za razumevanje in ko se dva razumeta, sta tudi iskrena.
Iskrenost in resnica sta na nek način čisto preprosta, vendar je garanje, da pridemo do nje… saj moramo spoznati jezik sogovornika, da nas bo razumel.