Ali lahko narava »krši« zakone?

By | 2019-01-20T05:23:25+00:00 januar 20th, 2019|0 Comments

Ravnokar sem še zadnjo knjigo iz zbirke UČITELJ ŽIVLJENJA, poslal lektorici, gre za pesniško zbirko, skoraj vseh dosedaj napisanih in objavljenih mojih pesmi, ki sem jih pisal od svojega 10 leta… danes jih imam 44, kar pomeni, da pišem pesmi že 34 let, a pisati znam šele 37 let. Malo statistike, da se čudim sam sebi.

Ta zapis je seveda, namenjen predvsem meni, da vse kar se mi intenzivno dogaja v glavi in okoli mene strnem na eno mesto, ali kot sam rečem, da energija, ki kroži okoli mene, dobi višjo frekvenco in se tako skupaj z njo dvignem na nek višji nivo.

S tem ko veliko pišem, pomeni, da veliko tudi berem. Tako sedaj hkrati berem Rdeča knjiga (Carl Gustav Jung), Sintropija (Andrej Detela), Biblija uspešnega Piarja (Andreja Jernejčič) in Sedem kratkih lekcij iz fizike (Carlo Rovelli). Vse knjige so po nekem naključju prišle k meni… naključje/verjetnost je tudi tema o kateri želim sedaj razpavljati s samim sabo in tudi s tistimi, ki se boste odzvali. Da prej povzamem, kaj vse se mi je dogajalo v zadnjih treh mesecih, da tako strnem svoje misli in lahko grem naprej.

Res, da je to sedaj 5. knjiga iz zbirke Učitelj življenja, ampak je moja že 28. Prej sem pisal in izdajal knjige za hobi, prav tako sem pisal/pišem blog za sprostitev… sedaj pa vse tekste spravljam v neko smiselno celoto in v teh smiselnih celotah izdajam knjigo za knjigo. Tokrat ne gre za neke nove tekste, temveč predvsem objavljam tiste, ki so že bili zapisani ampak po tematskih vsebinah in ciljni publiki. Vendar jih smatram, kot da jih pišem na novo, saj so na nek način posodobljeni z mojimi novimi življenjskimi izkušnjami. Ker je dobesedno skoraj istočasno izšlo 5 knjig v slovenščini,

ter še nekaj v tujih jezikih s področja Dinamičnega modela vodenja in še nekaj priročnikov za Občine… torej 10 knjig v treh mesecih. So moji možgani doživeli zelo veliko centrifugo in se očistili starih miselnih vzorcev, starega znanja… lahko bi dejal, da sem počistil skladišče in na novo zložil v urejen klasificiran arhiv.

Se mi pa je s tem naredil prostor za novo razmišljanje.

Namreč sam sem deloval po načinu Newtonove mehanike, kar pomeni da se stvari odvijajo v nekem logičnem zaporedju in da verjamem samo v tisto kar čutim, da sam ne verjamem v naključja, še manj pa v usodo.

 

Pred nekaj časa sem pričel pisati knjigo o Blockchain tehnologiji, kako vpliva na način življenja, in zastal se pri Kvantni fiziki, ker sem hitro doumel, da gre za kvantni način razmišljanja, saj sem vse stvari, ki so povezane s tem želel nasplošno razložiti, da bo to jasno vsem oz. zelo široki javnosti. Namreč želim opisati, da nova tehnologija, ki bo zelo kmalu prišla v vsakdanje življenje, zelo spremenila naš način življenja in s tem neposredno način razmišljanja in navade. Namreč namesto, da bi sami predhodno s tem začeli, torej s spreminjanjem navad in mišljenja, nas bo v to »prisilila« tehnologija. In da se bodo vsaj nekateri na to pripravili, želim čim več napovedati v novi knjigi. Kjer mi pri razmišljanjih pomaga Valentina Konrad.

Kaj se mi je zgodilo na Konferenci Družinskih podjetij 2018 v Monacu? Sem že nekaj let reden gost, kjer predavam o prenosu informacij med generacijami, kako se med seboj razumejo… in tik pred začetkom drugega dne konference, ko bi moral nastopiti, me glavni organizator prosi, če bi lahko zamenjali temo in bi nekdo drug predaval o Blockchain tehnologij, ker je za to veliko večje zanimanje kot za moje… namreč skoraj celotna konferenca je govorila o kriptovalutah, blockchain tehnologiji… in potem res več ni moje predavanje sodilo v tisto vsebino… in tako sem samo sedel med slušatelji in poslušal, kaj sploh to je… in ni mi bilo jasno… zato sem začel brati o tem in še vedno mi ni bilo jasno… tako sem sam pri sebi dejal, da bom to naštudiral… počasi sem začenjal dojemati, da gre za dobesedno rešitev sveta, za poenostavitev vsega… v bistvu nisem razumel, samo čutil sem… čutil sem da je to ozadje vsega. Ampak moram priti do tja… zato sem začel pisati, ker tako sam sebi tudi najbolje razložim in tako je nastal članek BlockChain Mindset, ki je na portalu Acedemia.edu zelo bran…

👨‍🎓41 Univerz
🇺🇳 48 Držav
🏤 77 Mest

Po vsem prebranem in razmišljanju, sem doumel, da gre za kvantni način razmišljanja, kvantno fiziko… ko sem še študiral fiziko (1993-1998), smo temu rekli Moderna fizika, čeprav so nas učili klasične newtonove fizike. Ker še vedno velja… namreč v knjigi želim prikazati, kako preiti iz omejujočega prepričanja, katero nas uči Netonova mehanika, ki dejansko obstaja in deluje in se tega držimo zadnjih 200 let in na teh zakonih smo zgradili celotno indrustrijo in tehnologijo, ki tudi dejansko deluje na kvantni način razmišljanja, ki pa je popolnoma drugačen… ampak tudi deluje…

Vse skupaj se mi je posvetilo med branjem knjige Sedem kratkih lekcij iz fizike (Carlo Rovelli), kjer avtor tudi govori o dveh različnih sklopih in ne najde povezave med Einstainovno realitvnostno teroijo, ki je nadrgadnja Newtonove mehanike in Kvatno fiziko… govori o tem, da je vse kar drži poplnoma res, ampak ni logične povezave… meni pa se je sedaj iz vseh teh mogočih knjig to posvetilo… Einsteinova relativnostna teorija deluje samo v omejenem delu, torej v svetu omejitev, kot je naprimer naša zemlja, osončje, galaksija…. to bi lahko v vsak dan prenesli, kot omejitve, ki si jih predstavljamo. Podrobneje bom to razložil v knjigi.

Če pa pogledam veliko širše…

Ko sem se včeraj z “enim” od doktorjev fizike, ki delajo na projektu v Cernu peljala iz Maribora proti Ljubljani in ravno dobi klic, da bi dijakom predstavil delovanje pospeševalnika v Cernu in da bo moral dati nek zanimiv naslov… sem mu dejal, morda ti lahko pomagam… ampak, moram prej vedeti, kaj sploh dela Pospeševalnik sicer se imam za fizika, vendar mi ni jasno zakaj toliko milijonov vlagamo v te reči… in mu morda lahko kot laik pomagam narediti zanimiv naslov… in po enournem pogovoru mi je postalo jasno, da je Pospeševalnik en velik mikroskop, s katerim vidimo preko vseh meja torej trudimo se videti od kod prihajamo, in kaj stoji za vsem nevidnim. Tako sem mu predlagal naslov: “KAKO VIDIMO, NEVIDNO?”

Skratka počasi se mi je vse znanje, ki ga imam o teh stvareh in ki ga zbiram počasi začelo sestavljati v celoto. Obstajajo “neki” primarni/mikro delci… ali drugače povedano kvanti (iz tega kvatna fizika), ki nastajajo in izginjajo, a so osnova za ves materialni svet, so steber tega sveta, ki ga poznamo.

Če podam primer iz knjige (Sedem kratkih lekcij iz fizike), ki sem ga sam malo modificiral:

“Predstavljajte si balonček napolnjen z zrakom. Lahko mu izmerimo prostornino, tlak, temperaturo… torej po Relativnostni teoriji gre za nekaj končnega in lahko njegovo prihodnost zelo natančno napovemo. A v njegovi notranjosti so molekule zraka, ki se zelo hitro gibljejo in nepoznamo lege vsake od njih. Zato ne moremo napovedati, kako se bo balonček obnašal, ko mu odvežemo vozel. Torej, ko mu odvežemo vozel s katerim zadržuje zrak v sebi, bo glasno zafrfotal sem ter tja, zaletavajoč se v stene, na način, ki ga neznamo napovedati. Neznamo, ker smo izmerili le prostornino, tlak in temperaturo balončka. Frfotanje in zaletavanje pa je odvisno od lege molekul v balončku in teh ne poznamo. A tudi če natančno ne poznamo gibanja, lahko predvidimo, kaj se bo zgodilo. Zelo neverjetno bi bilo, da bi balonček odletel skozi okno, naredil zavoj okoli svetilnika na obali in se vrnil nazaj v mojo roko. Nekateri način obnašanja so manj, drugi bolj verjetni…” torej izračunamo lahko verjetnost, ne pa natačnost. In v tem je bistvena razlika med Relativnostno teorijo in Kvantno fiziko.

Lahko bi dejali da obstaja svet tukaj in svet spodaj! In tam spodaj so stvari sicer konče ne pa dokončne, kajti ti delci, ki nastajajo in izginjajo, so v bistvu energetski delci in energija ne izginja, temveč se samo spreminja v drugo obliko. Torej v tem »spodnjem svetu« čas ne obstaja, zato nič ni dokončno, vendar se odvija v nekem sistemu, ki ima cikle, ki niso ravno narejeni v nekem zaporedju temveč so verjetno dogajajo.

In vsa ta naključja delcev ustvarjajo dovolj trdno podlago, da lahko ustvarijo podlago za ta svet ki ga poznamo, ki deluje na teh  zakonih fizike, na katerih smo vse zgradili. Torej delci so neke vrste hrbet, podstavek današnjega življenja… in vse je dejansko končno tudi naša civilizacija je končna… ampak ko se bo naša civilizacija uničila, ker nam je to »usojeno« se bo ponovno začela nova civilizacija… ki ne bo brala tega zapisa… ampak se bo ponovno učila od začetka… vendar pri njej bo vse hitreje, ker se bo rodila z višjo fekvenco kot smo se mi. Namreč mogoče ideja, da je zemlja ravna površina, ni bila niti tako slaba… čeprav danes vemo da ni… ampak so s tem že takrat želeli povedati da gre za neko končno zgodbo, ampak ne do končno… in s tem, ko naša civilizacija gradi vso znanje, napredek… gradimo z namenom, da energijo v kateri živimo, dvigujemo na višjo frekvenco… nove civilizacije ne bo zanimalo, ali smo bili slabi ali dobri… temveč bo za njihovo delovanje pomembno, kakšno je njihovo izhodišče.

V bistvu se svet civilizacij na hrbtu delcev odvija v obliki spirale, ki pa se ne sklene v krog, dokler je napredek, če ne postane začarani krog. Kot v vsakdanjem življenju posameznika, dokler se razvija počasi napredujemo, kot spirala, če ne se vrtimo v »začaranem« krogu.

Morda je sedaj to razmišljanje osnova povezave obeh svetov in začetek prevoda v splošen svet, da bo razumela širša javnost in se na ta način pričela dvigati na višjo frekvenco. Ali pa je le moje razmišljanje, ker me nekaj v meni sili, da ne ostanem brez odgovorov. In bi nekdo rekel, da gre le za mojo Iluzijo.

Sam avtor Sedem kratkih lekcij iz fizike (Carlo Rovelli). Je na koncu napisal, da morda gre za iluzijo… tudi vmes mi je “priletel”  intervju s Ante Kostelićem, ki kjub temu, da verjame v samo trdno statisko.. reče da je vse iluzija…

… ampak jaz ne verjamem v iluzije, verjamem, da je iluzija samo odsev resničnega življenja in da zato ne moremo ničesar iz vsega tega sveta prejeti v roke, ker iz življenja gledamo proti iluziji, kot da bi gledali proti nebu ali odsev v reki… Na odsev gledamo kot odsev življenja, namesto da bi pogledali nižje, v ta svet, kjer živimo.

Da res je na koncu vse energija, a fokusirani smo v nekaj kaj lahko primemo, v nekaj kaj v resnici ne obstaja… premalo se posvečamo energiji… zato tudi ni nič dokončnega ker je vse energija, tista nevidna sila, ki so ji nekateri dali obliko, končnost in jo poimenovali BOG, s tem so jo omejili, kot omejujemo sebe in namesto, da bi tisti del, ki pač ni del verjetnosti pustili da bi šel dalje, smo ga zajezili in ga kaznovali… namreč kazen je nekaj naslabšega kar smo si lahko v svojem zakonu izmislili… v bistvu smo ujeli najslabši del narave, namesto da bi naredili tako da bi se ta del hitro recikliral in preusmeril v spodbudo.

In ravno o tej energiji, ki prebuja občutke pišem že vse življenje, že 34 let. Namreč v priročnikih Učitelja življenja, je zelo malo tehničnih navodil, kot jih vsi pričakujejo, temveč so zgodbe napisane v takšnem zaporedju, da prebudi življenje v vsakem bralcu, če bere do konca. Zato so morda nekatere zgodbe nesmiselne, ampak ravno tista zgodba v celoti sestavi celoten smisel. Kot vsak delec v naravi.

A zanimivo je, da vse zgodbe, ki prebujajo to energijo, ki je meni pomagala povezati vse razdvojeno, vse nevidno… je bila namenjena iskanju moje druge polovice, iskanju Ljubezni… v bistvu je ta sila, ki me je gnala v iskanje NJE… ta sila se imenuje LJUBEZEN in ona, kot druga polovica moje razumske strani je ženska… in kot sem v zadnjem priročniku o ženskah napisal v uvodu:

»Rad bi vam podal enostavna, jasna in enotna tehnična navodila za ženske. Vendar žal, ne obstajajo. Ženske je potrebno začutiti.

Preko zapisanih zgodb želim, da razvijete ta čut do tega nežnega bitja, ki si želi biti videno, čuteno, sprejeto. Le tako bomo imeli popolno življenje, skupaj, v dvoje.

Priročnik sem pisal 20 let, ampak sem ga lahko dokončal, šele ko sem začutil NJO, ker tako so moje domneve in želje postale resnične.«

Mogoče se bo ravno to zgodilo na koncu… ker je večina moških zaposlenih v Cernu in ko bodo končno odkrili tisti končen delec in razumeli celotno skrivnost… bodo na koncu cevi videli Žensko… Tako bo odgovor visoke znanosti, da je rešitev vsega in na koncu vsega ONA. Tista druga polovica vsakega posameznika. In sedaj ko opisujem obe polovici, dejansko lahko rečem, da je Einstainova relativnostna teorija Moška energija in Kvantna fizika Ženska energija in oboje v celoti smo mi… in energija, ki vse to povezuje se imenuje Ljubezen.”

 

S tem, ko nisem verjel v naključja in v usodo, sem v bistvu sam sebi dal omejitve in si zastavljal dokončnost. Tako smo postavljali zakone naravi in jo omejevali, postavili smo zakone/omejtive sami sebi in sebe omejili. Omejili smo tisto primarno energijo, ki se imenuje LJUBEZEN, tista, ki vse združuje in povezuje. LJUBEZEN je kot veter, vsepovsod je, a ujeti je ne moreš, lahko jo samo čutiš, ali pa se zapreš pred njo. In potem nehamo čutiti, kar je največji problem današnje družbe, ne čutimo.

In s tem tudi dajem sam sebi odgovor, kaj je namen moje šole PSIHOTERAPIJA, ZA LASTNO UPORABO, udeležence učim ponovno čutiti, čutiti LJUBEZEN.

 


If you want solutions for your problems, please contact me:

ga.g.

About the Author:

Milan Krajnc is an expert in solving the challenges that arise from the interaction of different personality types within a company or organisation of any size and scope, from local to national levels. He is able to complete projects that are already being undertaken as well as initiate transformation from the very beginning. He seeks out the root of a problem and eliminates it. He is the creator of the Dynamic Leadership Model.

Leave A Comment