Danes so me poklicali iz ene trgovske verige in mi ponudili sodelovanje. Ko sem jim po telefonu takoj dejal, da žal ne bom  mogoče, ker sodelujem že s podjetjem iz podobne dejavnosti in da imam klavzulo. Še preden sem končal stavek so dejali, da vse vedo, da bodo oni pokrili vse stroške »prestopa« in k mojemu honorarju, dodali še eno nulo zraven.

V tistem trenutku me je kar preletelo nek nepoznan občutek navdušenja in če me je kdo videl, je nabrž videl v mojih očeh € in nemudoma sem dejal DA; sploh nisem razmišljal, kaj sem rekel in se že jutri dogovoril za sestanek.

Ko sem odložil in si naročil pivo, da sam s sabo nazdravim za super poslovno potezo… sem pričel razmišljati, kaj sem naredil. Bolj, ko sem si želel dopovedati, da moram na poslovno odločitev gledati, kot na boj za preživetje, racionalno, brez čustev…

Ampak, kar nisem mogel…  počutil sem se kot, da bi prevaral svojo ženo, kot da imam ljubico…

Naročil sem še eno pivo in poklical sodelavca, da se mi pridruži in mu zaupal, svojo dilemo… poskušal mi je dopovedati, da je poletje čas, ko imamo vedno težave z likvidnostjo in da naj vzamem ponudbo in da sem se super odločil… in sva naročila še eno pivo… mislim, da že tretjo, ko je že vse postalo lepo in nisem več čutil nobenega napora, pritiska, vse mi je bilo… tako »rožnato«, bil sem brez ovir.

In pričel sem mu razlagati, da s tem podjetjem sodelujemo že kar nekaj časa ves čas smo si bili zvesti, tudi če niso bili najboljši časi in se »energetsko« nismo ujeli, ampak zaradi močnega zaupanja in pripadnosti, smo vedno vse pripeljali do konca, kar se predvsem vidi pri njihovih pozitivnih spremembah, pri dobrih rezultatih. Ampak vse to je bilo mogoče, ker je bil moj cilj uvajanje sprememb, vsebina in denar je bil le logična posledica. Potencialni naročnik, ki pa je klical, pa mu je bil v bistvu samo cilj da pride do notranjih informacij in da bi enak sistem uvedel, da bi bil še boljši… vendar ga nisem čutil.

Sodelavec je poslušal moj monolog in mi samo potisnil telefon v roke… delaj, kot čutiš, ker tako bomo vsi zadovoljni, poletje pa bomo že preživeli.

Poklical sem nazaj in sem jim zahvalil za povpraševanje, ter preklical jutrišnji sestanek… dejali so g. Krajnc, ni pomembna cena, sami povejte, koliko želite.

Še enkrat hvala, delam vedno s srcem in tako, da čutim notranji mir… teh nekaj ur, pa sem se počutil, kot da nekoga varam in žal ne morem sprejeti vaše ponudbe in sem odložil.

Varanje ne pomeni, varati samo intimnega partnerja, temveč je varanje, kadar gremo preko svojih občutkov. V bistvu varamo samega sebe!

Tisti, ki delajo s srcem, samo sledijo notranjemu glasu in kadar jih kar premami, in skrenejo iz svoje poti, najprej imajo slabo vest, nato pa jih že življenje udari po glavi; zato se vedno vrnejo na svojo pot.

Jaz raje ostajem na svoji srčni poti, ker sem v preteklosti prevečkrat dobil po glavi. Nagrada pa bo prišla, ko bo čas za to.

*- v kolikor ste v tekstu našli kaj pravopisnih napak, pomeni da ste bili premalo pozorni na vsebino 😉