… tudi jaz bi rad bil uspešen… in kaj to pomeni? In ko začnejo govoriti o materialnih stvareh in položajih… vzamem v roke, pesek in ga spustim, skozi dlan.

Vse cilje, ki ste jih omenili so le podpora osebnim ciljem. Torej, kaj je vaš osebni cilj, kdo ste… kako bodo vsi ti materialni cilji, podpirali vašo osebno rast?

To so vprašanja, na katera si moramo najprej odgovoriti, če hočemo govoriti o Uspehu.

Vendar vse to se zgodi, samo po sebi, če vemo kam gremo… saj je že Seneca, dejal, Da je veter vedno ugoden, če vemo, kam plujemo.

In če sam sebe pogledam, sem že zelo zgodaj vedel, da mi niso pomembne materialne stvari, temveč predvsem počutje, zato sem pričel iskati različna znanja, športne aktivnosti, zanimale so me zgodbe znanih in uspešnih ljudi, predvsem pa me je zanimalo, kaj in kako čutijo, kako se jim je to razvijalo… in vedno sem nekako ugotovil, da mi je največ pomenila ljubezen… ker se je takrat kar vse samo po sebi odvijalo.

Bom zelo konkretno opisal na svojem primeru…

Kako sem postal učitelj?

Kot že veste sem na Pedagoški fakulteti v Mariboru študiral enopredmetno fiziko, kjer sem tudi delal diplomo, vendar zaključil šele mnogo let kasneje v Ljubljani. Imam namreč zelo podjetnega bratranca (moje generacije), ki je ves čas iskal neke posle in tako je na naletel na razpis na eni od osnovni šol, kjer so iskali učitelja matematike in fizike. On je sicer študiral ekonomijo, obvladal pa je matematiko in potem je še mene zraven vzel, da bi on učil matematiko, jaz pa fiziko in bi oni imeli rešen problem. No očitno sem bil jaz bolj simpatičen ravnateljici in je samo mene poklicala za fiziko in matematiko (čeprav ji je bilo potem žal, zaradi matematike). In tako sem pri 19 letih že stopil v razred, kjer sem potem 3 leta učil v osnovni šoli, 3 leta v srednji šoli in 5 let na fakulteti, ter 4 leta na Ljudskih univerzah v različnih programih. Tako sem skupaj (zaporedoma), nabral 11 let učiteljskih iskušenj.

Kako sem pričel delati v medijih?

Istočasno, ko je moj bratranec “privlekel” razpis za učitelja, je sošolka prinesla informacijo za študentsko oddajo na enem od programov Nacionalnega programa… in pravi, greva… in sem šel samo jaz… nje ni bilo od nikoder… in ker nas je bilo premalo na avdiciji, smo bili sprejeti, kar vsi…Tako sem nadaljnih deset let delal, kot avtor in voditelj izobraževalnih in športnih radijskih oddaj, pričel pisati za različne časopise in fotografirati, še dopisnik za Avstraljski radio SBS, slovenski program sem bil eno leto… v športni oddaji pa sem testiral vse športe o katerih sem govoril… tako sem celo prvi v slovenskih medijih, skočil s padalom in se v živo javljal v program, na trebušnih mišicah (takrat sem jih še imel) so mi razbijali kamnite plošče (in to bodoči tast… takrat še nisem poznal njegove hčerke).

Kako sem bil najuspešnejši športnik?

Športno pot sem pričel z gimnastiko, ki pa jo je po 3 mesecih prekinila prometna nesrečna, tako se več nisem smel ukvarjati z nobenim športom… in ker je naša učiteljica v 3 razredu bila učiteljica plesa, sem pričel pri njej plesati izrazne plese, nato pa odšel v Jazz balet in na koncu k standardnim in latinskoameriškim plesom, da plesal sem kar 9 let. A nisem bil zadovoljen s to lepoto gibanja, v sebi sem čutil, nekaj bolj divjega in tako nekako vzporedno se pričel spogledovati z atletiko, najprej skok v daljavo, kjer sem postal občinski prvak, nato pa tek (discipline do 400m), kjer sem bil vice prvak Jugoslavije (tako se lepše sliši, kot 2,) in petkrat državni prvak Slovenije, užival sem v hitrosti, ki sem jo sam razvijal… in potem je bilo prvo leto samostojne Slovenije in samostojne Hrvaške in ker je mednarodna javnost želela dati čim več podpore, se je na Hrvaškem, konec septembra odvil Evropski mladinski miting in ker je večina že bila utrujena, saj je sezone že bilo konec, sploh pa so na hrvaško takrat gledali iz viška, sem jaz bil eden redkih tekmovalcev na 400m in tako na evropski ravni osvojil 3. mesto. In to v obdobju, ko ni bilo drugih velikih mednarodnih tekem za našo državo in tako je to ostalo, kot najboljše mesto za Slovenijo tisto leto….

Pa še veliko podobnih situacij je bilo v življenju, to sem opisal samo 3 iz 90 letih, prejšnega stoletja ;)… in vsaka priložnost je potem prinesla vrhunski Uspeh. Ampak nič se ni nikoli zgodilo, za kar ne bi bil pripravljen ali ne bi predhodno garal.

Zunanji opazovalec bi dejal, da sem imel vedno srečo, v bistvu pa sem samo sebi sledil in mi je življenje prineslo samo tisto, kar sem potreboval, da sem lahko sam sebe zgradil do tega, kar sem danes… in še vedno sledim sam sebi.

Pri vsakem prej omenjenemu uspehu, pa sem samo sledil čustvom, kjer sem se bolje počutil, nobene odločitve nisem sprejel razumsko, le poslušal sem svoje občutke, kjer sem se bolje počutil.

Uspeh lahko načrtujemo, ampak se moramo zavedati, da ko ga bomo dosegli, če ni nadaljnega načrta, se bomo izgubili in hoteli to kar je bilo prej. Veliko ljudi planira različne vrhov, vendar ne zmagamo, ko pridemo na vrh, temveč šele takrat, ko na vrhu tudi ostanemo.

Tako, sem na podlagi vseh dosedanjih izkušenj, svojih in drugih. Razvil program Pot zmagovalca, ki je namenjen tistim, ki želijo ostati na vrhu oz. priti na vrh in tam tudi ostali!

Pridružite se nam in zmagujte z nami!