Veliko preden sem prebral Učbenik življenja od Martina Kojca, kjer sem potegnil stavek, da je materialni svet odraz naših mislih (katerega sem potem vzel za svetega in ga upoštevam na vsakem koraku), sem pri analizi delavnih procesov, sem postavil diagnoze, da je delavno mesto odraz podzavest tistega, ki tam dela in da je celotno podjetje otroštvo direktorja oz. lastnika podjetja. Tako sem pričel izdelovati osebnostne profile iz delavnega mesta, ne da bi sploh videl osebe, naredil sem jih nekaj 1000 in niti enega nisem zgrešil.
To pa so bili tudi prvi začetki razvoja SiriusPersonalTransformation, kjer sem uvidel povezavo med osebnostjo in procesi v podjetju. Enako metodo, sem nato iz poslovnih procesov prenesel v Policijske akademije, kjer sem poučeval Profiliranje, po večih državah … tako da sem tovariše miličnike učil, izdelovati profil osebe iz tega, kar je ostalo na prizorišču zločina. Hitro sem ugotovil, da izdelovanjem profila med zaposlenimi v podjetju in kriminalci v bistvu niti ni… in da so slednji morda celo bolj pošteni od prvih.
Tako, da sem potem to zaznavanje nadgradil še z dodatnimi znanji in profil pričel izdelovati tudi fotografij. In dejansko vsaka naša poteza ima nek odraz iz naše osebnosti, in to tiste, katere v bistvu ne poznamo.
Tako sem pričel ugotavljati od kod sploh vse te lastnoti izhajajo in pričel odkrivati razvoj človekove osebnosti, kar me je pripeljalo v otroštvo in prednike, predvsem stare starše. In tukaj sem se predvsem posvetil prenosu psiholoških vzorcev preko vzgleda in lastnosti preko DNK. Kjer sem videl, da smo veliko bolj podobni starim staršem, kot staršem.
Naslednji korak, pri razvoju osebnosti, je bilo vključitev okolja, naravnega okolja, kjer smo odraščali in kje smo živeli dalj časa, tukaj sem seveda uporabljal znanje fizike (zakon termodinamike), ki govori, da se toplota izenači z vsemi elementi v okolju, to je enako, kot človeška osebnost se oblikuje glede na naravno okolje… npr. poglejte Dalmatince, glede na njihovo okolje… komu pa se kaj da… in zakaj bi se jim?
Skratka razvoj osebnosti in vpliv na karakter je moja tema že skoraj 20 let… in danes dobim stavek: »Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si.«.
O tem nisem v preteklosti veliko razmišljal, saj sem sam šel skozi različne družbe in nikoli nisem bil enak njim, sem pa od vsake družbe nekaj odnesel za sebe… vsi tisti pa so še vedno v tistih družbah in se še vedno isto obnašajo… ugotovil, sem da če se redno družiš (leto in pol, vsaj 2 x na teden) z isto družbo, boš tak tudi postal sam… v nasprotnem primeru, pa od njih potegneš samo pozitivno oz. dobro za sebe.
Torej pri ocenjevanju ljudi, na podlagi videza, okolja, kjer so, kaj delajo, s kom se družijo… moramo biti zelo previdni, saj je potrebno vedno preučiti več dejavnikov. Če ste le laik na tem področju, pa sploh nimate pravice soditi, dokler, sami ne prehodite poti tistega, katrega želite soditi.
Zavedati se moramo, da so vsi znaki naše okolice v bistvu opozorila za nas same, da moramo sami pri sebi nekaj spremeniti, ne tisti, katere ocenjujemo. Zato vsakega neprijatelja vzemite, kot najboljšega prijatelja, saj vam kaže vašo šibkost. Torej, vse kar vidite, slišite in občutite, so lahko orodja za vašo bojšo prihodnost.
