… je iz knjige Mali Princ, ob kateri sem se počutil neskončno svobodnega. In ravno pred dvema dnevoma je v mene »dobesedno« butnila zelo močna energija, ki me je tako močno vrgla po iz nekega ustaljenega tira, da sem potreboval dva dni spanca, da sem prišel k sebi.
In danes se počasi »treznim«!
Kot sem že pred časom pisal, sem šele sedaj, ko sem postavil svoj poslovni svet, svoje otroške sanje v zunanji svet, se je v meni rodil prostor, tudi za druge stvari.
Prav čutil sem, da je prišel čas, da si tudi jaz ustvarim družino, ne vem kako bo to… ali bom samo z nekom živel, ali bodo tudi najini otroci, ali bom otroke kar posvojil… to ne vem… ampak čutim, da prihaja ta čas. Prej sem bil po vsem svetu, sedaj pa prihaja čas, ko bo moja družina ves moj svet.
Da naredim malo pavze… preden nadaljujem z naslovno mislijo.
Ko sem delal prenovo spletne strani, je bilo mišljeno, da bom izključno delal/pisal, samo na poslovnem svetu in komunikaciji v podjetju. Vendar se v poslovnem svetu vedno vračam s svojimi klienti na osebno življenje in vidimo, da se nikoli ne bo mogel osebni in poslovni svet ločiti, kajti, ko karkoli vpliva na naša čustva, jeza ali ljubezen, se bo to neposredno poznalo na poslovnem procesu. Zato pa je tudi nastal Dinamični model vodenja, da se te stvari omilijo in da postane Poslovno in Osebno življenje, na varni razdalji. Zato ne glede na to, ko kdo reče, da preveč pišem o sebi, o jokanju… vsi vrhunski managerji, voditelji, jočejo, čutijo… ampak so na vrhu vedno sami, zato pa se prav oni poistovetijo s temi zapisi in z mano nikoli niso sami. Zato bodo zapisi v večini primerih ostali osebno izpovedi, čeprav je notri veliko drugih izkušenj, skozi moje oči.
Torej preden ni dozorela moja ideja v meni, sploh nisem bil pripravljen za resno zvezo, kaj šele odgovoren za kakšne otroke. In zato jih tudi nisem imel, ker tega enostavno nisem čutil. No in nekje od začetka maja to čutim… vedno bolj, vedno močneje. Imam občutek, da bo to v nekem doglednem času tudi ekplodiralo. Ne znam točno povedati, ali je to oseba, ki jo že poznam, spoznavam ali jo šele bom spoznal.
Pred dvema dnevoma se me je dotaknila energija, ki mi je točno povedala, kako naj to izgleda… imel sem enak občutek, kot Mali Princ, ki je našel svojo vrtnico. Zato sem sedaj prepričan, da je mogoče živeti Pravljico. Vendar, da bo ta pravljica zaživela, bo še očitno naporna pot. Kajti energija je bila tako močna, da skoraj dva dni nisem mogel iz postelje, kar pomeni, da če bom s to energijo želel tudi živeti, ki je prišla sicer od zunaj, vendar se je direktno povezala s Srcem, še veliko moral narediti na sebi. Telo pa je ostalo kar vmes.
Hmmm… zakaj sploh sedaj to pišem in kakšno sporočilom želim dati… ali pa mogoče želim samo določeni osebi kaj sporočiti… to še ne vem, bomo videli na koncu.
Namreč, ko se čustva in misli akomulirajo pri meni v neko celoto, kepo… potem začenja pri meni nastajati tekst, ki pa nastaja, tako kot tečejo misli… in sam nikoli ne vem, kaj bo na koncu. Potem pa me nekje vmes ujame »rdeča nit«, ki me pelje do konca.
Predvsem želim potegniti vsporednico, med dvema dogodkoma v tem tednu, ki sta se mi dogajala na osebnem in poslovnem področju.
Vedno se mi namreč v življenju pojavi na poslovnem področju moment, ki ga rešujem tudi v osebnem življenju. V enem od podjetij, se namesto s komunikacijskimi procesi več ukvarjam s čustvenimi stanji posameznikov… in ravno čustvena stabilnost je tista, ki določa tok komunikacije in optimizacije v podjetju. Pri meni pa se enako dogaja, glede na obdobje, v katerega prihajam, se mi močno odpirajo čustva, zato sem veliko bolj občutljiv na nekatere stvari in najbrž tudi drugi na mene. In praksa je pokazala, da ko je najbolj »napeto« je v bistvu tik pred tem, da se tudi zgodi, to kar si želimo… tako da smo vsi na pravi poti.
In če želimo, da podjetje nemoteno posluje, je predvsem pomembna čustvena stabilnost vodilnih. Da pa smo lahko čustveno stabilni, potrebujejo dom, varnost, spoštovanje in ljubezen.
Očitno se pri meni sedaj to dogaja, da sem iz nekega »krča«, kjer sem hotel imeti vse pod kontrolo, ker še nisem popolnoma zaupal v to kar delam, prehajam v spontanost, ker v to sedaj popolnoma zaupam, pri tem pa ko se »sproščam« in se odpiram tudi za ta »živi« svet… prvič počutim… tako zmedenega. Ampak prepričan sem, da tisti signal, ki sem ga začutil je popolnoma pravi in mu bom sledil do konca, dokler Srca ne odbijeta v istem ritmu.
Poslovni proces je lahko popolnoma naraven, kot to prikazuje Dinamični model vodenja, proces partnerstva, pa je naraven samo v ritmu rojevanja in odraščanja otroka, potem pa če želimo vezo z istim partnerjem nadaljevati, mora vzeti, kot nekaj na čemer moramo dnevno delati.
Dobrodošli v življenju tudi tisti, ki se sedaj prebujate.
