V petek zjutraj (pred 30 dnevi) se je pri meni v pisarni oglasil starejši gospod… no, zgledal je starejši, čeprav je bil mlajši od mene. Pokomentiral je, da je preveč utrjujen, non stop je utrujen, od vsega, od življenja, dela, domačih, prijateljev… kar vsi bi nekaj od njega… še vi boste na koncu denar hoteli od mene. Nasmejal sem se mu in dejal, tako pač deluje svet daj-dam in mu natočil vodo, ter mu dal kar mojo kavo v roke, sebi pa še pripravil eno.

Ko sva sedela na terasi in opazovala morje je dejal, tako malo sedim in gledam v morje, čeprav imam vsaj 5 lepših teras, kot je vaša… no pa še zastonj imate tam… nasmejal se je in me pogledal.

Se opravičujem, da sem malo srkastičen in negativen, vendar težko grem iz tega začaranega kroga.

Doma sem vse preveč razvadil, tudi v službi in na koncu, sem samo toliko vreden, kolikor dam. Razmišljam, da bi kar vse ukinil in odšel.

Čisto preprosto lahko to naredite, saj kot sem razumel niste nikomur nič dolžni, tudi če bi umrl, bi bili vsi brez vsega… no, sicer bi si razdelili, kaj bi ostalo za vami, ampak velika večina bi bila brez vsega.

A veste, da ni slaba ideja… bom kar to naredil.

Počakajte!

Vseeno si vzamite vsaj 10 dni časa, da postopoma spustite stvari, ker če ne boste doživeli drug šok in ne boste nič uredili:

• Ali ste svoje premoženje dali na varno! Sem!
• Ali lahko vse pravne osebe prodate ali zaprete; lahko potrebujem približno en mesec!
• Ali lahko vse svoje nepremičnine prodate, podarite bližnjim; lahko, potrebujem dva tedna.
• Ali ste še naj kaj drugega vezani; ne samo na svojo ženo in otroke.
• Ali želite nadaljevati odnos z njimi; ne.
• Ali ste se o tem že pogovarjali; ne.

Torej predlagam, vam, da se najprej z vsemi pogovorite… niti približno, ker nimam živcev in ne bom zgubljal časa.

Dobro, ali lahko rečeva, da vseeno poskusite v tem času, ko boste delali razbremenitev vseh pravnih subjektov in nepremičnin. Težko bo!

Predlagam, da greva skupaj skozi nekaj vaj, temu pravimo fitnes za potpežljivost.

Malo me je čudno pogledal, kako mislite, a bova skupaj hodila na šport; ne ravno, bova pa se veliko pogovarjala.

V naslednjih 14 dneh sem mu zadal dve lahkotni vaji za potpežljivost:

• Vsako jutro se je moral vprašati, kako se želi počutiti konec dneva in na koncu dneva naj zapisno počutje primerja z dejanskim in naj to razliko tudi zapiše.
• Čez dan si naj nastavi 5 alarmov na telefonu in vedno, ko mu zazvoni se naj vpraša: Kdo je in kako se počuti, brez odgovor, samo vprašanja.

In da se naj čez 14 dni ponovno oglasi.

In res, v petek (pred 14 dnevi) se mi je pojavil na vratih.. s seboj je imel kavo iz Petrola, tudi zame… in dokaj umirjen in naspan pravi… veste, večina podjetij sem že prodal in prepisal tudi nepremičnine… nič nisem dejal, samo gledal sem ga… a veste tiste vaje, ki ste mi jih dali, pa so v meni pričele nekja prebujat.

Ja, prav imate moram se pogovoriti z družino. Veste veliko sem jih zanemarjal, bil sem zelo aroganten, ker sem mislil, da lahko vse kupim z denerjame. Zato pa samo še denar od mene pričakujejo ker sem jih s tem razvadil oz. samo to sem znal dati… ampak ne vem če bom sam uspel, bi vas prosil, če se vi najprej pogovorite z mojo ženo in otroci, pa se bom potem jaz oglasil.

Takoj po njegovem odhodu sem poklical njegovo družino in bili so zelo presenečeni ampak takoj pripravljeni na sodelovanje. Že čez eno uro so bili v moji pisarni in povedal, sem jim celotno zgodbo in da bi gospod želel urediti stvari. To ne pomeni, da bi rad razdelil premoženje, temveč, da bi se rad z njimi pogovoril, se začel pogovarjati in ponovno vzpostavil odnos, seveda ne na materialni osnovi… vsi so planili v jok in dejali, da komaj čakajo… no, ne bo ravno enostavno, sem odvrnil, ker se je tako oddaljil, da sam ne najde poti. Zato sem predlagal, da naj gredo vsi na dopust… vsak sam v isti kraj in se šele tam srečajo.

Res so vsi šli, kjer so se šele po enem tednu srečali…

Slednji petek so vsi štirje prišli k meni v pisarno in se samo smejali… tako vse premoženje smo prodali, sedaj pa gremo skupaj na dolgo potovanje.

Vse se da rešiti, samo želeti si moramo in biti potrpežljivi. No, potrpežljivost pa je potrebno trenirati 😉