Danes zjutraj sem se zbudil s takšnim glavobolom, da mi je bilo žal, da sem odprl oči. Nekako sem se prikotalil do omarice z zdravili in mislim, da sem kar vse kar sem našel pojedel… čez pol ure je glavobol res minil, vendar se je pričela bolečina v trebuhu, bruhal sem… in sedaj šele ob 12h, komaj lezem iz postelje in dvigujem rolete.

Jezen sem na ves svet… no v bistvu sem jezen nase. Glava me je bolela, ker sem imel včeraj sestanke od 6 zjutraj do polnoči, brez pavze, niti jedel nisem, samo kave sem pil… Da, jezen sem nase, da si nisem niti minute pavze vzel in namesto kav, bi moral vsaj vodo pit.

Sam sebe sem popolnoma izčrpal.

Skuhal sem si kavo in sedim pri oknu in gledam proti gozdu, naravi…. ki se počasi plazi vame in me sprošča moje napete misli…

Vsem sem poslal sporočila, da odpovedujem vse sestanke, do konca tedna… prav odmakniti se moram, preveč vsega je bilo…. in ko sem naredil obračun včerajšnjega dne, po 18 urah dela, sem ugotovil, da nisem zaslušil nič, niti naredil nobenega dolgoročnega dogovora… samo pomenkoval sem. In če je moja delavna ura 130 eur, pomeni, da sem naredil 2340 eur minusa in ker sem operativno nesposoben, karkoli delati do konca tedna, pomeni dodatnih 5000 eur manjka, torej z nepremišljeno potezo, razdavanjem, sem ustvaril večk kot 7000 eur lastne zgube. In če tako živim že zadnjih 20 let…. v bistvu vidim, da letno naredim nekaj 100.000 eur manjka, pomeni najmanj 2.000.000 eur sem že vrgel skozi okno oz. razdajal.

Res, da imam nek Talen, ki mi ga je narava podarila ob rojstvu, kar pomeni, da ga moram deliti z drugimi… vse lepo in prav vendar moram najprej poskrbeti zase, da bo ta Talent, tudi prezentiran, na ta način, kolikor je v resnici vreden.

Namreč s tem, ko ga delim kar vsakemu, ga razvrednotim, saj si vsak ne zasluži te energije, dobi jo lahko le tisti, ki jo zna ceniti.

Že v bistvu sam sebe na ta način razvrednotim in delam slab marketing mojemu daru.

In potem se sprašujem, zakaj sem vedno brez denarja, pa cele dneve delam… zato, ker ne znam ceniti to kar imam.

Še na dopust ne morem, ker v tistem trenutku nimam dovolj…

In tako sedaj sedim s skodelico kave in cigariljosom v roki in razmišljam, kdo mi je poslal črno magijo, zakaj sem rojen pod nesrečno zvezdo, kaj delam narobe, da mi gre vse narobe… in uvidel sem, da …. preveč neučinkovito delam.

Namreč vsako delo potrebuje odmor, vedno ko končamo kakršno koli akcijo/aktivnost, mora slediti evalvacija/analiza in potem odmor, kajti samo tako naše delo lahko dobi vrednost.

Zato je pomembno, da se odmaknemo, ko začutimo, da nam gre najslabše, ko zaključimo neko nalogo… še ko odgovarjamo na e-sporočila, moramo med vsakim odgovorom narediti tri globoke vdihe in pomisliti na nekaj drugega… da vsako aktivnost vedno začnemo iz nova, ne pa da prenašamo “smeti” iz ene naloge v drugo… vedno moramo za sabo pospraviti.

Torej, kar sem se naučil od preteklih dni je, da je najpomembnejši del dneva pospravljanje in nato počitek, po vsakem delu.

Torej vsi, ki ste konstantno brez denarja, pomeni da preveč delate in ne pustite svojim rezultatom, da bi dozoreli in se njihova energija pretvorila v denar.