… ja toti EGO.. ja saj ga lahko krivimo, vendar je on samo en del nas, zato ne sme biti izgovor za vse. Kajti če se malo potrudimo, se lahko dvignemo nad njega in stopimo preko njega… zato dragi moji, če se samo pritožujete, potem kar tam ostanite in nehajte brati.
Od tukaj dalje berite tisti, ki želite narediti spremembo pri sebi.
O osvajanju smo govorili, da je lahko igra, vendar potem gre za manipulacijo ali praznjenje neke frustracije… osvajanje pomeni, samo biti tak kot si; seveda, slednji stavek velja, ko smo svoj notranji diamant do konca izbrusili… če ne so vsa nesoglasja, samo brušenja diamantov in ni razloga za preplah ali odhod.
No, sedaj pa sta oba tukaj, šla sta preko vseh tistih živali oz. drugače povedano preživela sta vsa Ego stanja. In kaj zdaj. Tukaj pa se začne sedaj življenje zares! Sedaj več nismo sami, ampak imamo tudi odgovornost za drugega, čeprav mora prvo vsak zase poskrbeti, mora poskrbeti tudi za drugega.
Življenje v dvoje oz. ko so otroci je popolnoma nekaj drugega, šele tedaj dobimo občutek, da za res živimo. Kadar smo sami nimamo tega občutka, da zares živimo, bolj si rečemo kak nam je fajn, ker nam nihče ne teži in lahko počnem kar hočem… ja nekaj časa že .. in potem. Glede nato, da smo se rodil na ta svet z namenom, da nadaljujejo človeško vrsto… svojega osnovnega poslanstva v takem primeru ne izpolnjujemo, zato smo potem tudi ne izpopolnjeni.
Danes mi je prijateljica iz Facebooka, tako lepo napisala… ker sem za večino ljudi v zadnjem obdobju nedostopen…”Nek kvantni fizik, ki se ukvarja z duhovnostjo pravi, da če nekemu dogodku ali pojavu nismo priča, je tako kot da se ne bi zgodil,..tako je tudi z našo rastjo in spremembami v nas, če nam nihče ni priča, da se spreminjamo,..se nismo zares spremenili in se adaptirali v okolju.”
In s to izjavo se popolnoma strinjam. Seveda je ne morem potrditi, ker nimam še otrok, čutim pa razliko, ko sem bil dolgo sam in sedaj…
Življenje v dvoje pomeni, življenje do konca, zato ne moremo v taki vezi igrati, ker bomo sami sebi naredili kletko, ko prvič začutimo, da nekaj prikrivamo, se moramo takoj sami s sabo pogovoriti ali smo na pravi poti ali ne… življenje v dvoje je v osnovi popolna predanost drug drugemu in če do drugega nismo iskreni, mu v bistvu uničujemo življenje. Seveda sam odgovarja za svoje življenje, vendar smo mi tisti, ki nam popolnoma zaupa in mu namerno kažemo pot v napačno smer. On bo iz te igre prišel močnejši in bo zato nagrajen, mi pa bomo kaznovani in ne bo nam lahko…torej drage dame, če niste iskrene v vezi… pojdite zdaj, če ne boste trpele kar nekaj let. Tako delujejo zakoni fizike v vesolju. To bi lahko opisali s III. Newtonovim zakonom, ki govori o tem… če malo po domače povem… če nekoga udarimo, nas bo on z enako silo udaril nazaj… ampak vesolje še malo naloži, tako da dobite nazaj za vso obdobje prevare in še potem, ko si on počasi opomore. Govorim o tistem delu življenja, ko nekoga namerno zavajate… velikokrat živimo, kot da smo na avtopilotu in čisto mimo tega, kar se dogaja okoli nas… no za to obdobje, ki se ga ne zavedate ne boste kaznovani, ker ste že tako dovolj v tistem trenutku, ko se tega zavedate. Lepo je to povedal Fran Miličinski Ježek: “Če te povozi avto, boli, če te povozi čas, se bolečine ne da izmeriti!”
Zato je pomembno, da ko greste v vezo, greste iskreno in ko začutite, da se več ne morete razvijati, da ste prišli do nekih limitov in je prišel čas, ko bi pričeli delati proti sebi… je čas, da se poslovite. Seveda, ko ste našle sanjskega moškega in ste iskrene do sebe, se to ne more zgoditi, v vesolju ni napak, napačno smo lahko samo naročili.
Torej, ko ga prisanjate, greste preko vseh ego stanj in ste ga začele zapeljevati… morate še biti iskrene. A ni naporno osvajat moškega.. kaj vse morate prestat… kje pa še morate trpeti za lepoto. No to pa je druga stvar… saj je fajn če se zrihtate, samo bodite v mejah normale, da ste vsaj zvečer iste, kot zjutraj ali vsaj podobne.
No zunanjosti se ne bom dotikal, ker nisem strokovnjak za to, vendar je fajn, da se zbudiš z isto osebo, kot greš spat, samo toliko.
Iskrenost ni naporna, če odložimo vsa bremena svojega življenja, če pa je ta kovček velik, potem pa je tudi težko biti iskren.
Res sem enkrat prej napisal, da je umetnost življenja živeti s svojim egom in njegovim, tudi… vendar v manjših količinah, kot začimbe v jedeh. Si predstavljajte da za kosilo imate polno skledo začimb in samo to pojeste… bo zelo pekoče… enako je, kot da bi živeli samo z egom.
In sedaj, ko smo iskreni drug do drugega, ko smo skupaj zadihali, je prišel čas za skupno življenje. Tukaj se ne ukvarjamo z zavorami in zunanjostjo drug drugega, ker potem je življenje površinsko, temveč se ukvarjamo z notranjostjo drug drugega in uživamo v vsem, kar se nam dogaja.
hmmm… to sem sedaj tako poetično napisal 🙂 … poanta je v tem, da dva nista v vezi zato, da sta si naporna in da je življenje zaradi financ in dela lažje; temveč, da se nadgradita in lepote okoli sebe skupaj uživata.

Leave A Comment