Kadar gremo na pot, moramo vedno iti do konca… čeprav je že samo življenje potovanje! In prej ko dojamemo, lažje nam bo… saj vsaka pot, če si jo predstavljamo v fizični obliki… vmes doživimo spremembo vremena, dan se spremeni v noč, srečujemo različne ljudi, ki se na nas različno odzovejo… zato je vsako potovanje zelo različno… in vedno zanimivo… lahko sicer rečemo, da nam gre vse narobe, ali da se sploh ne spomnimo, kako smo prišli na konec? … vendar je pot vedno zanimiva… s takšno pozitivno noto ga tudi moramo doživljati… saj drugače imamo vedno občutek, da garamo, smo nesrečni in depresivni… vse je samo izkušnja, pozitivna izkušnja, ki nam na koncu vedno prinese nekaj dobrega!

Veliko potovanje, skozi življenje je sestavljeno iz več manjših poti, in vsaka pot, dokler se ne konča dobro, ni končana…

namreč na poti, moramo biti pozorni na svoje občutke, če imamo občutek, da nekaj delamo na silo, se moramo ustaviti, če hočemo spremeniti smer, pa tega ne čutimo v srcu… pomeni, da še ni pravi čas… v kolikor delamo proti svojim občutkom… tistim ta pravim, ki jih čutimo v srcu… tako dolgo se bomo vrteli v krogu.

Začaran krog se konča, ko nehamo delati proti sebi!

Zato, je prišel čas, da pričnemo poslušati samega sebe… kriza, ki se je zgodila, se je zgodila z namenom, da nam očisti čim več stvari, ki niso pomembne v našem življenju… da mogoče končno vidimo, kje delamo napako… zato je odmor in počitek v življenju pomemben… da uvidimo ali smo na pravi poti. In počitek mora biti vsak dan!