Pred nekaj dnevi sem dobil »link« Zmajeve linije…

Kjer govori prispevek o Energetskih povezavah, vendar se nisem toliko osredotočil na samo lokacijo, kolikor me je odneslo na širšo gledanje, kot so Energetske povezave med točkami v Istri (… kot govori prispevek), tako mora biti Istra povezana z ostalimi energetskimi točkami po svetu in dejansko na koncu, dobimo povezavo med določenimi točkami po vsem svetu… na koncu vidimo, da se Zemlja vklaplja v večji planetarni sistem, Naš Planetarni sistem v Galaktični … potem pa mi že zmanjka »domišlije«. Skratka misel nas odpelje v neskončne širine, kjer smo popolnoma oddaljeni od sebe.

Hkrati pa smo imeli včeraj predstavitev Biodinamičnih vin, kjer je Vinar, predstavil razliko v biodinamičnem pristopu med tem, ki ga poznamo… kar pomeni, hkrati zamenjavo načina razmišljanja. Ni potrebno reševati problem v kmetijstvu z vsiljevanjem strupenih nadomestil, temveč poglejmo, kje se je porušilo naravno ravnovesje in tam odpravimo vzrok oz. dodamo, tisto kar rastlina potrebuje oz. uskladimo z okolico (zemljo), da odpravimo zvrok nastanka problema. Tukaj sem videl tudi mojo povezavo z Dinamičnim modelom Vodenja Podjetij, kjer je vedno potrebno odstraniti vzrok, ki je povročil problem, če ne bo problem vedno znova in znova nastajal.

Vse skupaj mi je samo potrdilo način razmišljanja o povezovanju in da celotno Vesolje mora biti v ravnovesju, da lahko sploh obstane, če ne bi bil en velik kaos, kot si ga sami ustvarimo v življenju.

Seveda, pa se hkrati pojavi DVOM, zakaj pa je vse to… zakaj se jaz ukvarjam z dnevnimi problemi, kot je prezgodnjo vstajanje, gneča na cesti… če pa ima vse skupaj nek višji namen. Hkrati se spomnim, svojega 15 leta, tik po smrti Očeta, ko je pisanje moje poezije odšlo v zelo temačen svet in sem se ukvarjal zakaj sploh smo in zakaj vse to je… in že takrat sem napisal, da je nekje meja, katere ne smem prestopiti, da me tisto enostavno ne sme zanimati… še sedaj ne vem… ampak vem, da je to trening za zaupanje v samega sebe.

To sem si nekako tako predstavljal, ko gledamo Televizijo… nas zanima vsebina, kaj se vrti na ekranu… če pa nas zanima od kod prihaja slika, ne smemo iti gledati v televizor, ker bo na koncu ostalo samo »kup« plastike… temveč, se moramo ukvarjati od kod prihaja signal… in seveda bomo prišli spet na koncu do človeškega uma, ki je ustvaril oddajo, film…

Hkrati sem v obdobju, ko mi je vsaka aktivnost, ki je časovno omejena, naporna in se je niti ne lotim… tako mi postaja jasno, da čas sploh ne obstaja in da je dejansko en veliko prostor v katerem živimo…

Če sedaj preberem, kaj vse sem napisal, vidim, da sem zelo razmetal misli, kot da sem sam v neki fazi prebujanja vseh tistih starih znanj, ki so jih naši predniki že dobro poznali… nekdo bi rekel, da sem raztreščen, nekdo, da se prebujam… predvsem pa je odvisno, da sem osredotočen sam na sebe in da zaupam v svoj lastni mikrokozmos, ki je popolnoma enaka slika makrokozmosu.

In je čas, ko moramo zapuati sebi, se naučiti zaupati sebi, živeti sami s sabo, da bomo lahko pričeli živeti nazaj v skupnosti, kot smo nekoč… ker sedaj je obdobje, ko vsak sam tava v množici izgubljenih.