Danes sem se srečal v Tallinu z dvema zakoncema, oba navzven delujeta zelo resno iz visoke družbe, vendar odločila sta se da gresta vsak svojo pot… čeprav je to njuna že druga veza…

… ta primer reševanje zakonske in poslovne težave sem namreč želel zelo podrobno preučiti, kaj je vzrok za razhod, saj zgledata zadovoljno, vse je na svojem mestu, nihče nikogar ne ovira… in izgleda, kot da jo nosi na rokah, kot kraljico…

Namreč velikokrat se nam zdi, da vse na vzven zgleda odlično, potem pa se ta sanjski par loči, razide in so vsi okoli šokirani… kako vidva????

Najprej sem poslušal njeno zgodbo: »Ko sem se prvič poročila, sploh nisem nič razmišljala, bilo je med študijem… vse je bilo sanjsko…ampak, ko sva pričela skupaj živeti, sem videla, da sem za vse sama… hitro sem spoznala, da se do mene vede enako kot do svoje mame… samo da z njo ni spal… zelo hitro sem se streznila in se posvetila študiju, ločila in se popolnoma predala karieri… tudi otrok nisem več želela… v življenju mi nič manjkalo, vendar so bili trenutki, ko nisem želela biti sama, enostavno sem nekoga potrebovala, neznam opisati, nek notranji glas… ženska v meni je ob sebi potrebovala moškega… tukaj sem bila zelo izbirčna, saj sem želela, da je po statusu in premoženju, vsaj en korak pred mano, tako da mu lahko sledim… želim si odpočiti…. in res… na enem potovanju sem ga zgledala… vendar šele čez kak mesec sva se zbližala in od takrat dalje je bilo kot pravljica… vsak trenutek mi je dajal občutek, da sem kraljica… pa ni igral ali bil samo vljuden, tak je namreč bil… bil je pravi Kralj… ampak v nekem trenutku sem ugotovila, da imam vse, tudi svobodo, manjka pa mi razigranost, ne zna se sprostiti in včasih bi potrebovala, da me malo prizemlji, ne da bi me ravno podprl pri vsaki moji ideji… in pričela sem se oddaljevati in mu celo težiti… videla sem, da sem naredila napako in sem nekako želela to potegniti nazaj, vendar je on pričel postajati drugačen… kot da se je izgubil… ni več vedel, kako mi naj ustreže… in sedaj več ni takšen kot je bil… in mislim, da je bolje, da greva vsak svojo pot…«

On je zraven samo poslušal in dodal…«… v bistvu nimam veliko dodati, dal sem ji ves čas in vse kar sem imel… naredil sem samo eno napako, včasih sem šel preko svojih mej in si nisem vzel dovolj časa zase… tako sem se začel zgubljati in potrebujem nekaj časa, da se poplnoma odmaknem in sebe zgradim… vem le, da sem ob njej prvič začutil ljubezen in sedaj ni bolečin… je le utrujenost.«

Nista me seveda poklicala, zato, da rešim njuno zakonsko vezo, temveč poslovno sodelovanje, saj se ne želita videti in slišati nekaj časa… povezani posli pa morajo teči nemoteno…
Tako smo se dogovorili, da bom celotno podjetje prevzel jaz in ga vodil v stiku z njima, hkrati pa delal na njuni osebnosti…

… za konec sem jim samo dejal, da se strinjam in, da se naj odpočijeta drug od drugega, predvsem zato, ker sta si v življenju postavila zelo velike norme in vzdrževanje vsega tega je potrebno veliko časa… namreč vse kar imamo v življenju je čas in to je omejeno… Ona se je ob njem počutila sproščeno, vedno bolj je živela… on pa tega ni več mogel vzdrževati, pa ne finančno temveč skrbeti za vse, saj je ona zahtevala več časa, prav tako podjetje… dan pa več ni moglo raztegniti, temveč je zlomilo njega… v bistvu bi jo on moral prizemljiti v nekem trenutku, ko več ni mogel… pa je bil prepozen… in je bilo prepozno za vse… nisem jima sicer dejal, da je prepozno tudi za njuno vezo, vendar veza, ki se nekrat konča ali začne s pavzo se ne more več nadaljevati… razen, da enkrat ponovno na drugi osnovi zgraditi novo vezo…

Vendar sem se sedaj tukaj malo zamislil… kako močni moramo biti moški za ženske…
… ampak bolj ko razmišljam, bolj ne vidim konca, to lahko namreč gre v nedogled… ženska domišlija je lahko neskončna in če moški pademo v to domišlijo, se v bistvu zgubimo v tej domišliji, ker želimo uresničiti vse njihove želje in rešiti probleme… in potem, ko pademo…one iščejo dalje… dokler jim nekdo ne pove ali tisti pravi reče DOVOLJ, MALA, tukaj so meje, ali ostaneš tukaj, ali greš preko… poteim idi dalje…in najdi svojega pastirja…

V bistvu je to lahko neskončna igra, brez mej… vendar vse povsod so meje… tudi če so ženske v začetku zelo realne… lahko v nekem trenutku zgubijo vse meje… osnova veze je prizemljen moški!