Vpliv psiholoških vzorcev na uspešnost podjetja!

Danes popoldan sem preživel s stranko, ki je uvidela, da bi morda z nekaterimi pristopi, izboljšala poslovanje. Zavedal se je, da je potrebno nekaj spremeniti, vendar ni vedel kaj točno in kako se tega lotiti… najprej sva mislila, da bova popila kavo in se po dveh urah razšla, a je minilo osem ur in se je pogovor šele pričel razvijati.

Direktor, ki je hkrati lastnik podjetja, je v tridesetih letih uspel ustvariti uspešno mednarodno podjetje, ves čas je sledil trendom v tehnologiji, v modernih pristopih trženja in vedno zmagoval na vseh področjih. Sedaj, pa ima občutek, da je prišel čas, ko bo se moral počasi upokojiti, saj ga koncentracija počasi izdaja in več ne more delati po več, kot 12 ur na dan… in če ne bo delal več s takim tempom, ne bo tako uspešen… zato mora počasi prenesti delo, na sodelavce in si vzgojiti naslednika! Dejal je da je to sam že poskušal, pa mu to nikakor ni uspelo, saj je vedno naletel na oviro, da nihče ni dovolj dober, da ni nihče, kot on!

Tukaj sem ga prekinil in ga vprašal, kako pa kaj njegova družina… ah, posvečal sem se delu in je žena odšla z drugim, otroci, so videli  samo materialno korist… ampak, kaj čemo, to je pač cena podjetništva in uspeha… in kak uspeh imate? … Sem ga vprašal!
Ja, saj vidite… me je začudeno vprašal… ne nič ne vidim! Poglejte kako veliko podjetje je, 1000 zaposlenih, 100 priznanj… danes zjutraj sem s predsednikom pil kavo… In, ga vprašam, kje je tu uspeh!
Bova sedaj zmerila uspeh… zaprite oči in si predstavljajte veliko jaso, pokrito s cvetjem… in na sredini te jase nekdo leži… pristopite do njega in ga vprašajte, kako se počuti…. ko pride bliže tej osebi, vidi, da je to on sam, samo da je mrtev… zdrzne se in hoče nekaj reči, ko ga prekinem… kaj vidite na njegovem obrazu, kako mislite, da se počuti…
…globoko je vzdihnil in kakor solzne iz oči, so tekle besede iz njegovih ust… zelo osamljen je bil, umrl je sam in nesrečen… res, da ko umremo, odidemo sami, brez vsega… vendar na koncu, te energija, ki si jo nabral skozi življenje, napolni in v takšnem stanju tudi zapustiš ta svet… on pa je povsem prazen, kod da sploh ni živel, v bistvu je bil že dolgo mrtev, sedaj je umrl, samo še telo…
.. primem ga za ramo in odpre solzne oči… da sedaj in je jasno, kaj ste me vprašali… povsem prazen sem, vse sem delal za druge, drugim se dokazoval, gradil gradove, za druge… tudi sam sem v gradu, vendar je ta grad moja kletka… v bistvu za sebe nisem naredil nič…. ženo, ki sem jo ljubil, sem pustil da je ovenela, otroke, ki sem jih pričakoval, sem naredil odvisne, prijatelje sem dal v čakalno vrsto pred bankomat… popolnoma samega in praznega se počutim… a mislite, da moram sedaj vse zapreti in začeti znova…
… ne…
… dajva najprej pogledat, kako je prišlo do tega?
… v zgodnjem otroštvu, niste dobili dovolj pozornosti od svojega očeta, kar je pomeni, da vzorec, ki je potreboval to podrobnost v otroštvu, ni uspel dozoreti, zato je kar raste in vedno močneje zahteval potrditev od zunaj, tako je preslepil vaše srce, vaš pravi jaz in vi ste pričeli vedno bolj delati za druge in vse manj za sebe… in tako ste prišli do trenutka, ko je bil vzorec tako požrešen, da vaše telo tega več ni vzdržalo in ste pričeli iskati neko drugo rešitev… sedaj ste s to vajo, soočili same sebe ali vzorec s tem, da če boste iskali potrditev še naprej drugje, ne bo več on dobil pozornosti, ne vaše telo obstajalo. Torej ste dodali močan signal, da te pozornosti ne potrebujete več.

Ampak, če pa tega vzorca ne bi bilo več… a bi potem bil tako uspešen… no tako materialno bogat… bili bi dovolj bogati, notranjo in zunanje… materialno morda še bolj!

Skoraj pol ure je sedel naslonjen na mizo in potem vzdignil glavo…. in dejal, da je v bistvu bil več, kot 30 let zaslepljen in da sva sedaj v dveh urah naredila… oz. rešila njegovo življenje in podjetje, saj je čutil, da bi se lahko vsak trenutek sesulo, ker več ni imel kontrole in ključni zaposleni so že izgubljali smer.

Po dveh urah pogovora, se mi je zahvalil in vprašal, koliko je dolžan. In sem dejal, da naj plača kavo in naj name prepiše 50% podjetja!

…ves bled me je pogledal in me je s histeričnim smehom vprašal, če resno mislim… zelo hladno sem odgovoril, da zelo resno mislim, in da lahko to urediva že v ponedeljek pri notarju!

A ste vi normalni, a mislite, da boste po dveh urah pogovora, dobili to, kar sem jaz celo življenje ustvarjal… pričel je kričati in zmerjati… mirno sem ga gledal, dokler se sam ni pomiril… in dejal, vi niste normalni… ter se vstal in odšel.

Čez eno uro je prišel sms, v ponedeljke ob 12h pri notarju!

Pokličem ga in ga povabim na kosilo!

Najprej se je opravičil in se zahvalil. V bistvu si zaslužite celo podjetje, tako bi bil jaz popolnoma svoboden, saj sem zaslužil že dovolj, da lahko živim brez prihodkov in dobička. V kolikor bi nadaljeval s takšnim načinom dela, bi na koncu ostal brez podjetja in prihrankov! V bistvu sem obogatel šele z vami!
Ampak, kako vam je to uspelo v dveh urah?… to ni dve uri, to je 40 let tega življenja in 1000 let preteklega. Čeprav je moje delo… časovno zelo kratko, je pa v dimenziji, kjer delam zelo globoko… kajti tam čas ne obstaja! In vsak premik, ki ga naredim, podjetju v prihodnosti, prihrani milijone, vodstvo in zaposlene pa razbremeni njihove preteklosti.

….

Nauk: Šole podjetništva, nam ne dajo pravih znanj, tam se naučimo obrti, nihče pa nas v resnici ne nauči podjetništva… podjetništvo, poslovne ideje… nosimo v sebi, s tem se rodimo in v vseh šolah, bi nas najprej morali naučiti, kako priti, do prave ideje, da spoznamo sami sebe, zakaj smo tukaj in šele nato, to našo bit pričeti usmerjati in oblikovati, da se iz tega lahko razvije podjetje… prej pa potrebujemo idejo, podjetniško kulturo, podjetje pa je na koncu samo še jagoda na torti… in tega nas nihče ne uči… in ker nismo čisti, pričnemo podjetje razvijati na podlagi nekih svojih izkušenj iz okolice in filmov, zato podjetje ustvarimo na podlagi psiholoških vzorcev z vsemi smetmi iz našega življenja. Če bi že v začetku podjetniške poti, pričeli s čisto mislijo, se ne bi nikoli izgubili in imeli večjih težav v življenju. Zato bi vsak preden gre na podjetniško pot, ali v službo, moral najprej na detoksikacija možganov oz. čiščenje misli!