Pomembno je, da postanemo gospodarji samega sebe, saj lahko le na tak način na polno zaživimo in izkoristimo naše potenciale.

Ob 6ih zjutraj mi je sms poslal podjetnik iz Gorenjske, iz proizvodnega podjetja, če bi mu lahko pomagal pri organizaciji, ker sam več ne more organizirati celotnega podjetja s 105 zaposlenimi. Ob 6ih zjutraj ponavadi, ne dvigujem telefona, vendar sem takrat že bil na poti na Primorsko iz Štajerske. Ker sem bil ravno na poti mimo Ljubljane, in sem imel še kako uro časa, sem mu sporočil, da se lahko kar mimogrede oglasim.

Stopil sem v njegovo pisarno, ki je bila polna dokumentov, načrtov… še usesti se nisem imel kam. Naredil je prostor in mi razložil svojo težavo. Dejal je, da je v pisarni že ob 5ih, kjer pregleda vso pošto (navadno in elektronsko), kar traja približno do 6ih. Potem naredi razpored dela za vsakega zaposlenega posebej, kar naredi do 8ih, nakar pride še administrativno osebje s katerimi pregledajo dnevne plane in tekoče stvari, potem pa se okoli 10ih odpravi reševati stvari, ki nastanejo v proizvodnji oz., se odpravi na teren do kupcev. V pisarno se vrne okoli 17ih in nato pregleda, kaj vse so naredili, zbere podatke, da naredi analizo in si pripravi podatke za zjutraj. Domov pride okoli 20ih, popolnoma utrujen. Doma ga čaka družina, ki pa ga vsako večer še bolj utrudi, saj mu neprestano govori eno in isto, da ga zaposleni izkoriščajo, da bi oni morali delati zanj in ne on za njih…. skratka popolnoma je utrujen od podjetja in družine. In ne ve, kako naj stvari v podjetju organizira, da bodo tekle bolj samostojno.

Ko sva pogledala organizacijo in pristojnosti posameznika, sem ugotovil, da je sodelavce razvadil ter jim odvzel vso odgovornost. Njegov komentar na to ugotovitev je bil: »Če pa so tako počasni in površni, da jim moram enostavno pripravljati stvari«. Ko sva se tako pogovarjala dobro uro, sva prišla do tega, da je sam zelo neučakan, hitro reagira in bi vse stvari rad imel takoj. Ker so njegovi sodelavci to hitro spoznali, se je pri njih pričel razvijati občutek, zakaj bi mi, če bo tako ali tako direktor to naredil namesto nas. Sedaj ko sva se v miru pogovorila in malo oddaljila od dela, je videl, da so stvari veliko bolj enostavne, vendar je sam pregloboko v reševanju težav, da bi sploh realno videl stvari. Če bi vse skupaj samo pogledal iz razdalje in vse skupaj malo prevetril, bi imel za vsaj 5 ur manj dela na dan.

Ugotovila sva, da če tudi narediva drugačno organizacijo, bo zaradi svojih lastnosti, slej ko prej on še vedno delal 15 ur na dan. Strinjal se je, da se mora najprej spremeniti on, če želi, da se stvari v podjetju organizirajo drugače. Torej prvi korak je, da se malo odmakne iz podjetja in prevetri svojo glavo. Zato sva se dogovorila, da bo najino poslovno sodelovanje potekalo v obliki športnih aktivnosti.

Fizični trening

Hoja v klanec je v takšnih primerih zelo ustrezna. Pred vzponom je dobro, če se poskušate umiriti ter si zastaviti vprašanja, na katera želite odgovor. Vzpon po klancu, naj trajati vsaj 40 minut in hoja naj bo prvih 10 minut bolj počasna, šele nato pričnemo polagoma pospeševati. Velikokrat boste hoteli prekiniti, ustavljali se boste po nekaj minut ali dalj časa, vendar je potrebno vztrajati in s tem, ko se bo razburjenje v vaši glavi bližalo vrhuncu, hkrati prihaja tudi rešitev vašega problema. To je enaka situacija kot v življenju, kadar je najhujše, nikoli ne smete odnehati ali se odmakniti, stopiti morate še nekaj korakov naprej in prišli boste preko aktualne krize. Enako je pri hoji navzgor, kjer se tik pod vrhom več ne ustavljajte, temveč z vsemi (zadnjimi) močmi povzpnite na njega. Ko prispete na vrh, se vam naenkrat sprostijo vse mišice in se vam hkrati z umirjanjem zbistri tudi glava. V naši glavi bodo misli postale jasne in ko bomo pričeli razmišljati o našem problemu, bomo hkrati prišli tudi do rešitev.

To vajo s hojo v hrib sva ponovila 2 krat na teden in vedno znova sva si postavila nov problem in do vrha našla ustrzno rešitev. Do rešitve je v bistvu prišel sam. Rešitve je začel uvajati z naslednjim dnem in tako je trajno pričel spreminjati ponavljajoče vzorce zadnjih 25 let (ki so mu povzročali težave).

Vse kar mu je še ostalo, da ko je prišel v težavo situacijo ali so zaposleni iskali problem, ni znal reči ne oz. je še vedno sam poskušal rešiti stvari. Zato sva fizične treninge nadrgadila z miselnimi.

Miselni trening

Z vajo, ki jo lahko kar pojmujemo »odstavni pas na avtocesti«, si čez dan, najmanj trikrat določimo čas (opomnik na gsm-u, uri,…) in takrat prekinemo z delom, ki ga opravljamo (vajo prestavimo le, v kolikor opravljamo obveznost, ki nam takojšno izvajanje onemogoči in jo nato izvedemo po končani obveznosti) ter si vzamemo trenutek zase in se vprašamo: »Kdo smo in kaj si želimo?«. S pomočjo te vaje dosežemo, da lahko kadarkoli stopimo iz kakršnekoli situacije. V vsakdanjem življenju namreč srečujemo tako pri sebi kot pri svojih bližnjih enake težave, vendar njim znamo pomagati, sebi pa ne. S to vajo, pa lažje stopimo tudi iz lastnih težjih (kriznih) situacij, saj nase pogledamo malce drugače oz. se postavimo izven težave in tako tudi lažje vidimo rešitev. Vaja je zelo primerna, saj ure, dnevi,… zelo hitro brzijo mimo nas in na tak način se ne izgubimo.

Obe vaji je izvajal pol leta in po tem obdobju intenzivnega treninga, so njegove misli postale zelo bistre ter enostavno je vedno jasno in čisto povedal, kar je želel. Ni se več pojavljal strah, dvom, vedno je vedel kaj je prav.

Sedaj je moral samo še skrajšati svoj delavnik in predati delo, tako da ga bodo odgovorno opravljali. Zato se je najprej moral naučiti organizirati svoj dan.

Organizacija dneva

Torej, da se kljub jasnim ciljem ne izgubimo, odigra zelo pomembno vlogo organizacija dneva. Pred začetkom aktivnega dneva, si pripravimo urnik naših obveznosti čez dan (obveznosti razporedimo od pomembnejših do manj pomembnejših), ki se ga poskušamo držati. Ob koncu dneva preverimo, katere obveznosti smo opravili in katerih ne ter si tako pripravimo urnik za naslednji dan, ki ga zjutraj ponovno preletimo in po potrebi dopolnimo. Takšno planiranje dneva nam predvsem v službi zmanjša stres, saj se razbremenimo z razmišljanjem, kaj vse moramo opraviti in da na kaj ne pozabimo. Iz dnevnega načrtovanja počasi začnemo pripravljati tedenske urnike, kasneje tudi mesečne, kar nam pomaga, da bomo pričeli gledati in urejati prihodnost.

Direktor je tako kot je organiziral svoj dan in teden, pričel enako zahtevati od svojih sodelavcev. V pisarno ni več prihajal od 5ih in vse pripravljal sam, temveč se je z vsemi sodelavci, ki so bili po hirarjihi takoj pod njim dobil na kolegiju, kjer jim je razdelil delo in se z njimi pirčel pogovarjati, kaj in kako bodo naredili ter od njih zahteval, da na enak način predajo naloge svojim sodelavcem naprej. Ob koncu delovnega dne je kolegij ponovil in tako so skupaj pregledali, kaj so naredili čez dan in dobili izhodišča za naslednji delovni dan.

Ti trije združeni elementi, torej intenzivni športni trening, psihološki trening in organizacija dneva so prispevali k rešitvi (večjih in manjših) problemov, ki so se vlekli skoraj dvajset let. Direktor pa se je hkrati veliko bolje počutil, saj je bil v dorbri psihofizični kondiciji.

Pomembno je, da postanemo gospodarji samega sebe, saj lahko le na tak način na polno zaživimo in izkoristimo naše potenciale.