Danes se veliko govori o motiviranju zaposlenih, a na drugi strani slišimo, da se z zaposlenimi manipulira.

Razlika je namreč zelo majhna, zato je nekateri niti ne opazijo. A osnovna poanta je v tem, kadar vodja iz osebnih »kompleksov« in interesov zaposlene vzpodbuja da zadovoljujejo njegove potrebe, ne potrebe podjetja in ne v interesu potencialov in potreb zaposlenega.

Vendar tukaj ne gre povsem kriviti direktorje, ker v veliki meri niti ne vedo, kaj v resnici počnejo. Mislijo, da počnejo v dobro zaposlenih, v resnici pa je njihova slika popolnoma zamegljena. Njihova odgovornost je v tem, da ne poznajo sebe.

Torej prvi pogoj vodenja je dobro poznavanje samega sebe.

Pa se bom ponovno vrnil v zgodnje otroštvo, kjer se problem o načinu vodenja sploh začne oz. zamegljenosti.

V prvih 6 letih življenja, ko se razvija človekova osebnost; otrok na nek način snema življenje okoli sebe, da potem lahko posnema življenje. Ta kamera se imenuje EGO. In v kolikor so ti posnetki prikazujejo sliko, kjer odrasli okoli sebe ne živijo, kar čutijo, toliko večjo moč ima EGO v kasnejšem življenju, pomeni, da dejansko živimo, kot je posnet film. Lahko bi dejali, da živimo neko tujo življenje v nas.

Torej lahko bi dejali, da v naši osebnosti tečeta dva filma, tisti, ki so nam ga vsadili in s tistim, ki smo se rodili (naš potencial).

In v kolikor vodja, ki želi motivirati gleda skozi svoje oči EGO-ta oz. tistega površinskega filma, bo tudi v sodelavcih videl tisti površinski film in zadovoljeval površinske potrebe sodelavcev, tistih primarnih oz. pravih potencialov pa sploh ne bo videl. In temu se reče Manipulacija. V kolikor vodja veliko dela na razvoju lastne osebnosti in je prerastel svoj EGO, potem bo gledal skozi svoj potencial (… moderno temu rečemo, da Gledamo s Srcem) in dejansko videl potencial sodelavca in delal na zadovoljevanju in razvoju teh potreb. Temu se reče Motivacija!

Seveda pa ni vse samo v rokah vodje, temveč tudi sodelavci odločajo s kom in na kak način bodo delali.

Vse je samo stvar pogleda! Ali gledamo površinsko ali se zares poglobimo.

Kako se temu izogniti?

Ponavadi pa že naredimo prvo napako pri izbiri sodelavcev. V kolikor upoštevamo samo psihološke teste, je zelo verjetno, da bodo nastali samo na osnovi »posnetih filmov« in potem nam kak potencialni kandidat »zaradi neke podobnosti iz preteklosti« vzpodbudi neko staro čustvo in bomo izbrali najslabšo varinato. Npr. Kandidat nas spominja na našega sošolca, ki nam je bil vzor, v resnici pa je bil negativen v družbi, saj je iskal samo pozornost. In točno takšnega bomo potem pripeljali v kolektiv.

Zato priporočam, da se izbor ključnih zaposlenih dela po fotografiji s pomočjo Fiziognomije. Kajti pravi potencial se skriva v DNK-u, je fizično zapisan v telesu, kar se neposredno kaže tudi v fizični podobi. To metodo že desetletja uporablja policija, za prepoznavanje potencialnih »nevarnosti« pri določenih posameznikih, vendar v veliki meri ti ljudje naredijo manjše kazniva dejanja. Velikokrat nekdo, ki smo ga postavili na mesto vodje naredi veliko večjo škodo, zaradi slabih poslovnih odločitev, koliko ljudem uničijo življenje… skratka, če bi v podjetju uporabili isto metodo, bi delovala veliko bolj racionalno in zdravo za lokalno in družbeno okolje.

Morda bi enako metodo uporabili tudi za kandidate vodenje občin in države. V kolikor bi vsakemu potencialnemu kandidatu za poslanca, svetnika… najprej naredili profil, bi lahko predvidevali, koliko škode lahko naredi v različnih kombinacijah z ljudmi. Namreč največ »kriminalnih« dejanj naredijo ravno tisti, ki odločajo o usodi večje skupine ljudi. Zato bi ljudje na vrhu morali najbolj osebnostno čisti, brez kompleksov, zamer…

Opozorilo: Fiziognomija, sama po sebi da določeno sliko posameznika, vendar to ne pove popolnoma vsega o človeku. Potrebno je tudi upoštevati v katerem okolju je zrastel, koliko je delal na sebi… Zato je potreben še izdelava profila preko razgovora, da se vidi, kako oseba reagira na določena vprašanja, kakšno barvo glasu ima…. in še veliko drugih vplivov.