Če izhajamo iz dejstva, da si stres povzročamo sami, pomeni, da moramo pri sebi nekaj spremeniti. Ne, razmišljajte, da bi menjali delavno mesto, ker bo to samo beg. Spremeniti morate način življenja in dela. Pogledali bomo nekaj tehnik za odstranitev stresa in predvsem kako vzpostaviti način življenja, ki zmanjšuje stres.

Veliko zaposlenih v podjetju je prepričanih, da so najbolj obremenjeni v nekem podjetju in da bi bilo najbolje, če bi bili direktorji, ker potem ne bi na njih nihče pritiskal, nihče nič zahteval, enostavno bi delali, kar bi želeli. Vendar tisti, ki so potem enkrat postali direktorji, bi takoj radi odšli nazaj. Direktor je namreč primež med kapitalom, trgom in zaposlenimi, je križišče, preko katerega steče veliko informacij, od njega se veliko pričakuje… in na koncu za napake drugih odgovarja z vsem svojim premoženjem. Tako je direktor izpostavljen vsem prepihom, pretresom, hkrati pa se od njega največ pričakuje, vzgled mora biti zaposlenim, prijazen do kupcev in izpolnjevati želje kapitala. In potem se nekdo vpraša ali smo direktorji roboti, super ljudje… ne smo samo ljudje, tako kot vsi. In če želi direktor prenesti vse te »pritiske«, potem mora najprej poskrbeti zase, če želi poskrbeti za druge.

Posledica vseh teh zunanjih pritiskov, je notranji pritisk, ki ga imenujemo stres. Zavedati se moramo, da si stres povzročamo sami, neglede nato, da vsi pritiski prihajajo od zunaj. Vedno se mi na koncu odločimo. Torej, če si sami nekaj povzročamo, si lahko tudi sami odpravimo. V nadaljevanju bomo pogledali nekaj tehnik za odstranitev stresa in predvsem kako vzpostaviti način življenja, ki zmanjšuje stres.

Če izhajamo iz dejstva, da si stres povzročamo sami, pomeni, da moramo pri sebi nekaj spremeniti. Ne, razmišljajte, da bi menjali delavno mesto, ker bo to samo beg. Spremeniti morate način življenja in dela.
Prvi korak, ki ga lahko naredite je, da pogledate na svojo delavno mizo. Miza je odraz naše podzavesti, tako kot imate stvari urejene pred seboj, tako jih imate tudi v svoji glavi. Na mizi nikoli ne smejo biti stvari, ki jih v tistem trenutku ali dnevu ne potrebujete. Če so lahko na mizi, so lahko tudi v omari.

Enako je z vašim elektronskim predalom elektronske pošte. V njem bi naj bila samo aktualna elektronska pošta in morda še nerešeni stvari. Vse ostalo izbrisano ali razporejeno po e-mapah. E-pošta predstavlja informacije v vaši podzavesti in več jih imate, težje se je preko njih prebijati. V prenesem smislu povedano, večji kot je »kup« težje je po njem brskati in najti pravo informacijo ob pravem času. S tem si zmanjšujemo kreativnost.

Naslednji korak je organizacija našega časa oz. priprava na delavni dan. Ko pridemo v pisarno, se v osnovi pričnemo ukvarjati z delom šele takrat. Vzeti si moramo pet minut časa, da se pripravimo na dan. Kar pomeni, da pregledamo vse aktivnosti, jim določimo prioriteto, vse pa morajo biti nekje napisane. S tem ko aktivnosti napišemo, damo stvari iz sebe in niso v nas, kar pomeni, da lahko na aktivnost pogledamo malo z razdaljo. Poskušamo slediti aktivnostim, ki smo si jih splanirali, vendar to ne pomeni, da se jih moramo držati, da ne postanemo ujetniki svojega načrtovanja. Temveč nam mora biti le opora in smer današnjega dne, saj vmes prihaja nešteto raznih intervencij, ki nas popolnoma zanihajo iz začrtane poti, da pa se jim popolnoma ne uklonimo, nam dnevni plan pomaga, da se vrnemo na začrtano pot. V nasprotnem primeru, pričnejo drugi in čas upravljati z nami in ne obratno. Ko se dan zaključuje, ga moramo tako začeti, ko smo se naj pripravili. Pregledati, vse aktivnosti, kaj smo naredili, kakšni so bili rezultati, ter vse kar nam ni uspelo, prenesti na druge termine. Hkrati pa si narediti plan za drug dan. S tem ko planiramo že naslednji dan – pomeni, da jutrišnje aktivnosti napišemo in jih na ta način »spravimo« iz svoje glave. Namreč, vse kar se nam vrti v glavi in ni njuno za naše preživetje, se imenujejo »psihološke smeti«. Na ta način odstranimo, tako imenovane »psihološke smeti«. In ravno te psihološke smeti v nas povzročajo nemir, kar poznamo, kot stres. Na ta način tudi ne prenašamo teh psiholoških smeti domov, lahko bi rekli, da ne umažemo domačega/intimnega odnosa. V nasprotnem primeru, pa prinesemo domov vse skrbi, ki jih neposredno prenašamo na družino. V družini to začutimo kot slabo voljo, prepir in tako umažemo še domač odnos. Enaka zgodba se ponovi drugi dan, ko slab odnos od doma prenesemo v podjetje in tako se ta kepa psiholoških smeti samo vrti… zato moramo to ustaviti. Ustavimo pa lahko z zgoraj opisanim primerom. S tem, ko se v pisarni pripravimo na naslednji dan, se razbremenimo in ne razmišljamo, kaj vse moram narediti, temveč vemo, da je to nekje napisano. S takšnim načinom dela zmanjšamo stopnjo stresa za 30%.

Na ta način postavimo začetek in konec delavnemu dnevu. Enako organizacijo moramo prenesti na teden in mesec. Pomeni, da si teden in mesec že v samem začetku splaniramo in ko ga zaključimo moramo preveriti rezultate. Pomembno v življenju je, da imamo za vsako aktivnost jasen začetek in zaključek, v nasprotnem primeru aktivnosti »zaplavajo« in se v nas pričnejo pojavljati psihološke smeti, ki povzročajo stres.