No, zdaj pa zaenkrat vedno razščistimo s tem… s čemerkoli pač že, niti sam točno ne vem, ampak je potrebno razčistiti… vse je potrebno dati na mizo…
… vsedem se za mizo in sedaj vse svoje osebnosti, maske, pogledam direktno v oči… zmešam karte in odigramo poker življenja… tukaj, ne bomo igrali za denar, temveč za življenje… in na koncu ostane samo tista osebnost, ki bo živela naprej… dovolj je bilo menjave vlog, tekmovanje vlog… ne morem več…. obračunati moram z vsemi notranjimi sovražniki…

… igrali smo vso noč… in na koncu zjutraj ostanem sam… samo jaz… ali sem sedaj to pravi jaz?

Pred dnevi, so mi zdravniki postavili limit in sem odvrgel vse, kar mi je bilo v breme… počutil sem se osvobojeno… ampak čez nekaj dni so naprej prišli vsi, ki so se skrivali…in ostal sem sam s svojimi vlogami… kar pa ne morem odmakniti, skriti, se ne javiti na telefon… to je v meni… pred tem ne morem zbežati.

Torej… pogovorimo se… in opravimo to do konca… samo eden od nas lahko še ostane.

…

…pred dnevi me je nekdo vprašal… kaj je tvoj največji uspeh, na kaj si najbolj ponosen… in nisem znal odgovoriti… takrat sem se zamislil, koliko sem pozabil na svoje uspehe, da imam tudi tisti uspešen del, ne samo neuspehe…

… potrebova sem nekaj dni, da sem se sploh spomnil, svojih uspehov…

… največji so tisti, ko sem pomagal ljudem, da sploh niso vedeli, da sem jim… in sedaj so uspešni in mirni… predvsem pa živi…

… zavedal sem se, da nisem več kot drugi, le da je to moja pot… pot vstran iz oči, pot, kjer ne hodijo niti sence… pot, kjer se drugi bojijo samega sebe…

…

… in s temi kartami sem se odpravil igrati Poker…
..igral sem ga sam proti sebi… z vsemi argumenti, padale so iluzije, padale so lastne plasti, padale so vse maske… in na koncu, sem ostal sam s svojo resnico, kakršna koliko že je… takšen sem jaz in to je vse kar imam… sebe, svojo pot, svojo resnico, svojo znanje, svoje izkušnje… imam vse kar nosim v sebi…

… in s tem sem zjutraj ostal… ostal sem, tak kot sem.

Sedaj ni več ničesar, nobenega problema, nobene prtljage… tak sem!

Odvrgel sem vse Joker-e, nisem jih hotel, nisem hotel nobene pomoči… hotel, sem priti samo tako daleč, kolikor imam v sebi… da pridem do tja, popolnoma sam… brez tvojih pomoči, brez podpore… sam.

Tako prišel sem do sem, to sem sedaj jaz… potrkam na vrata, brez kovčka… samo jaz.

Zmagal sem… vstopim in nikogar več ni bilo… sam sem ostal, tudi ona je šla…

… vsedem se in pogovorim… ne potrebujem nikogar, da se ob njem počutim polno… sam sem poln… in popoln.

Stojim sam s seboj… igral sem do konca … za življenje in smrt… in priigral sem si čisto iskreno življenje!

Šele sedaj lahko rečem, da sem zmagal in da sem dobil največjo bogatstvo: Življenje!