V zadnjem obdobju (deset let), ko se intenzivno pogovarjam z različnimi ljudmi, vedno naletim na eno in isti odgovor, kaj si želijo: »Notranji mir«!

Imam občutek, da bolj, ko iščemo ta notranji mir, bolj smo nemirni. Oz. spoznal, sem, da vsi, ki iščejo notranji mir, sploh ne vedo, kaj je to notranji mir.

Najprej so iskali notranji mir, tako da so pričeli graditi materialni svet… enakega, kot ga imajo sosedje, ker jim je to povzročalo notranji nemi, če so sosedje imeli več, kot oni sami.

Potem, ko so imeli več, kot oni, so iskali nekaj več, nekaj višjega in v veliki večini odšli v »duhovnost« in tam postali mojstri, ter temeljili k temu, da postanejo svetniki… ko so prišli na eno stopnjo so hoteli še višje… nikakor, da najdejo ta svoj notranji mir. Sami niso vedeli, kako visoko morejo, da bodo našli ta mir. Vendar višje, kot so bili, bolj so ugotavljali, da so v bistvu vedno dlje od samega sebe in da vse kar počnejo, počnejo v bistvu zaradi drugih, svoj notranji mir so iskali v drugih.

Tako so prišli do spoznanja, da morajo najprej spoznati samega sebe, kdo sem in šele iz tega bodo vedeli, kaj si želijo. In ko bodo vedeli, kaj si želijo, se bodo najprej pomirili s tem, da vedo v katero smer je potrebno iti… in ko se bodo odpravili na pot, se bodo počasi pričeli umirjati, ker bodo pričeli stopati po svoji poti.

In kako se vrniti na svojo pot?

Tukaj sem vedno svetoval prvo psihološko vajo »Mirno morje«. Tako, da so zaprli oči, si predstavljali gladino morja, ki je v resnici predstavljalo njihovo notranje stanje… in v večini je bilo zelo razburkano. In potem preko vizualizacije posameznih dogodkov, oseb… so počasi pričeli ugotavljati, kdo so… predvsem kaj od tega, kar si želijo je v resnici njihovo. In tako so plast za plast odstranjevali psihološke smeti, ki so prekrivali njihovo pravo bistvo. Šele z notranjim čiščenjem so počasi pričeli ugotavljati, kdo so, kaj si želijo… to je bistvo najpomembneje, dokler tega ne ugotovimo, živimo v nekem Praznem prostoru.

Čas, ki se ga sicer zavedamo, vendar ne občutimo. Čas, ki ga v resnici NI!

In ko so po tem času, ko so pričeli spoznavati samega sebe, pričeli stopati po svoji poti, so počasi pričeli čutiti, sebe, pričeli so se umirjati.. pričeli so čutiti svoj notranji mir.

… kako je to kdo dosegel, so intimne zgodbe, vsakega posameznika.

Vendar, lahko vam zaupam, da svoj notranji mir ne boste našli na drugem koncu sveta, niti pri nobenem obredu… našli ga boste le tako, da boste najprej spoznali samega sebe. Da spoznate samega sebe, pa odstranite vso šumenje okoli vas, medije, socialno omrežje, prijatelje, ki vam jemljejo energijo… in ko več ne boste slišali šumenja, ko boste slišali samega sebe… boste vedeli v katero smer se morate obrniti, boste vedeli iz katere smeri prihaja vaš glas. Obrnili se boste tja in šli po svoji poti. In potem boste na svojo pot ponovno vključili, vse kar ste prej odstranili, vendar na pravi, na vaši frekvenci.

Za vaš notranji nemir, niso krivi drugi in nič ni narobe s socialnim omrežjem, TV… so le moteči faktorji, če niso na vaši frekvenci. Vaš notranji mir ima točno določeno frekvenco, to je vaš ritem življenja.

Vsak ima prirojen svoj ritem, in na tej frekvenci, so točno določene stvari, ki »pašejo« v vaše življenje od partnerja, službe, hobijev, dogodkov… ko ste na tej frekvenci, potem v življenju ni več uporov, težav.