Sedim, na terasi, kjer streže prikupno dekle… vsi ga opazujejo in komentirajo… ko se približa meni in se nasmeji, vidim, da je nasmeh sicer prijeten, vendar, ni iskren, ima zelo napet vrat… ta njen nasmeh je samo maska. Ni me več zanimalo, to kar je druge… temveč, kaj se skriva za to masko.
Opazoval, sem jo, kako se giblje med vsemi napetimi petelini na terasi in se jim smeji… čeprav je z gledalo, da ji to zelo ugaja in da vsakemu posebej da vedeti, da si ga želi…
Vendar to je bila njena slika, čez dva dni sem se slučajno peljal mimo, ravno, ko je zapuščala lokal in se usedla v avto… že ko je prestopila vrata, več ni bilo smeha na obrazu, ne zapeljivosti… bilo je neko olajšanje, kod da so jo ravnokar spustili iz zapora.
Odločil, sem se, da jo bom sledil, ne vem zakaj mi je šla taka misel skozi glavo, vendar nekaj me je gnalo, da vidim, to kar sem predvideval… in res, zapelje se v revno četrt, kjer jo pred hišo pričakajo trije otroci in mož na vozičku. Stvari sem sicer opazoval od daleč, vendar sem zelo hitro videl njeno srečo na obrazu. Odpeljal sem se dalje in naslednje jutro bil na kavi tam že ob 6h, ko je terasa že bila polna… in vedel sem, da je terasa polna zaradi nje. Tokrat sem jo opazoval drugače. Videl sem, da si v bistvu, nadene delavno opravo in odela, svoje delo… s svojim nasmehom, zasluži še vsaj dve plači zraven.
Prišla je do mene, vendar tokrat je bil nasmeh drugačen, namreč videla je da vidim resnico. Zraven kave je prinesla račun in danes ni bilo besed. Popil sem kavo, pokadil Cigariljos in pustil 100 € ob računu in odšel.
Potem nikoli več nisem prišel na tisto teraso… in danes popoldne mi na vrata potrka prav ONA. Brez pozdrava se vsede na stol za kliente in prične govoriti… vem, kdo ste, vsem vem o vas. Vem, da ste videli preko moje maske, vendar to je moja služba, preživeti moram. To ne počnem s srcem, to počnem za preživetje. Veste vedno, ko pridem domov, grem najprej pod Tuš in sem tam vsaj pol ure a nikakor ne morem oprati vseh teh pogledov, gnusim se sama sebi… vem, da se na nek način prodajam, vendar ne znam drugače.
Kaj pa ste si od nekdaj želeli, jo vprašam… želela sem delati z ljudmi, s tistimi, ki so potrebovali pomoč, tudi srednje medicinsko šolo sem končala, vendar nikakor nisem uspela dobiti službe…

Dolgo sem jo poslušal in seveda ji nisem mogel reči, da mora pričeti razmišljati drugače, da mora na svet gledati pozitivno… ker je njena situacija, bila taka, da če se bo pričela drugače obnašati, bo izgubila službo in tega si v danem trenutku ne sme privoščiti.

Zato sem ji svetoval, če že koketira z gosti, naj se še z njimi pogovarja, tako bo videla, kaj kdo dela… in morda ugotovi, da pa je tudi zanjo kakšna drugačna priložnost.
Ljudje se lahko gledamo, če pa se ne pogovarjamo, ne vemo nič drug o drugem.

Vendar tukaj je nisem hotel napeljati, da bi s kakšnim gostom odšla, tudi zaradi njegovih lepih besed, sam z razlogom, da se ji približa in jo izkoristi in na koncu ostane brez službe.

Vprašala, je koliko je dolžna in dejal sem da je vsak svetovalni razgovor 100€, nasmejala se je in enako zvitega stotaka je dala nazaj, ko sem ga pustil zraven kave.

Ko je odšla sem poklical kolega, ki je direktor bolnišnice in mu razložil zgodbo… in pričel je vsako jutro hoditi na kavo, na tisto teraso. In ko se je z njim pričela pogovarjat, ji je potožil, da jim naslednji teden odhaja ena od najbolj priljubljenih medicinskih sester v pokoj in ne ve, če bodo kdaj našli zamenjavo za njo… in odvrne ji, škoda da niste vi medicinska sestra, bila bi super zamenjava.

Naenkrat so se ji zasvetile oči in potem je doma pripravila vso dokumentacijo in je zjutraj gostu ob kavi priložila, še dokazilo, da je medicinska sestra. Če ste še istega mnenja, lahko jaz nadomestim, vašo »sestro«.

Ko sem čez mesec dni obiskal prijatelja v bolnišnici, je dejal, da je bilo super priporočilo.

Jaz sem menjal teraso, kjer sedaj drugje v miru pijem kavo in se pogovarjam in poslušam.
Ljudje moramo veliko govoriti o sebi, predvsem o svojih željah, ne o problemih, ker samo tako se lahko želje uresničijo.

… sporočilo iz moje knjige NE SANJAJ SVOJEGA ŽIVLJENJA, ŽIVI SVOJE SANJE.