Ponovno sedim na veliki beli postelji v dnevni sobi, ker so noči še vedno hladne sem prižgal kamin… in se hkrati vprašal… zakaj me ne greje nekaj drugega… ja sedim sam, tako kot mnogo noči v preteklosti. Se tudi vi spomnite kakšne…

Ko gledam kamin, ki mi greje samo telo, me vrne nazaj, tja, ko so bile vse moje noči hladne, pa če je kamin še ne vem kako močno gorel… tokrat me v bistvu ne greje, kamin je bolj za topel občutek, temveč me greje srce… morda se sliši malo čudno, vendar če pogledamo stvari malo drugače, skozi sliko realnega življenja… 

Kri je tista, ki nas s svojim pretokom greje ali hladi… poleti delamo napako, ko pijemo hladne stvari, da se ohladimo… če pijemo hladno, se nam žile skrčijo in pretok krvi je hitrejši, pomeni, da bo tako telo ogrevalo… zato so za odžejanje boljši topli napitki. In, da kri kroži, mora srce, biti. Vloga srca pa ni samo, da kri kroži po telesu, ker potem govorimo o srcu samo kot o funkcionalnem delu, ki poganja telo, katerega namen je nadaljevati človeško raso… srce namreč poganja tudi čustva, tisto, kar daje življenju barvo.

Srce ima več funkcij, čeprav veliko funkcij zanemarjamo… najprej moramo poskrbeti za njegov fizični del, da ima dovolj kondicije, da lahko greje telo in nato še za tisti del, ki ga imenujemo veselje. 

No…v bistvu se rodimo z napako na srcu, namreč ritem ni popolnoma enakomeren, namreč srce, je namreč spoj med energetskim telesom in fizičnim telesom… in to energetsko telo, je prišlo na zemljo, da ponovno sreča svojo drug del…  dušo dvojčico, ki jo lahko začuti, samo preko fizičnega telesa… zato se pojavi v srcu nemir, ker preko srca energetsko telo išče svoj drugi del… umiri, se šele, ko jo najde…in ko jo najde, se utrip umiri, v srcu nastane mir… in ta mir, ko srce neha iskati, se imenuje Ljubezen.

V življenju besedo Ljubezen neštetokrat zlorabljamo in jo napačno razlagamo… Ljubezen, je samo notranji mir. O metuljčkih v trebuhu, o ognjemetu sredi dneva… o rožnatih očalih…govorimo takrat, ko smo v bistvu prevarani od svojega Ego-ta. Kaj se zgodi. Nerešeni problemi, vzorci iz otroštva, namreč ves čas iščejo rešitev za svoje težave… imajo zelo razvite senzorje… tako da hitro najdejo rešitev v drugi osebi… in ko to odkrijejo, nam naredijo predstavo… naredijo sliko, da je pred nami najlepša oseba, ljubezen našega življenja… naša sreča, v nas se rodijo občutki brezskrbnosti.. letimo. Ta predstava traja tako dolgo, dokler se ti vzorci ne pozdravijo… in potem.. spregledamo, pred seboj vidimo…bog pomagaj, kam smo gledali… in spet smo v pasti, sedaj so se rodili drugi vzorci, ki jih imenujemo, navada. In sedaj ne moremo kar vstran. In tedaj imamo občutek, da smo bili spet prevarani, izdani… ne nismo bili, samo sebe smo preslabo poznali, sami sebe smo izdali, sami sebe smo prevarali… nihče drug ni kriv.

Torej prava ljubezen nima ognjemetov… no ne v začetku. V začetku je mir in potem se se počasi prične, praznovanje, zabava in ognjemet, ki pa traja večno… v pravi ljubezni so namreč stvari obrnjene na glavo, to kar mi mislimo, da je pravo.

To, da sedim sam pred kaminom, ne pomeni, da sem osamljen in da me zanima… ne nikoli nisem sam in nikoli me ne zebe. Srce greje dušo in telo, zato dragi moji, prihaja čas toplote, srce se odpirajo novodobni ljubezni, ljubezni, ki smo jo nekoč že poznali, ljubezen, ki smo jo pozabili.

Zato odprite roke in srce, ker vedno več nas bo srečnih, vedno več nas bo nasmejanih… torej tudi za tisti drugi del srca bomo poskrbeli.

Vse kar morate storiti je, da zaprete oči in v mislih odprite srce in videli boste izgubljeno drugo polovico, ki je že tukaj, samo še sprejeti jo še morate.

Pričenja se obdobje, večne toplote in svetlobe. Zaživeli bomo v Ljubezni in sreči. Teme, več ne bomo poznali… no le še za stiskanje.