Starejši na podjetje gledajo kot na svojo lastnino, tako se od podjetja ne morejo in ne morejo odcepiti, ne glede nato da rečejo, da so že vse prepustili, mladim, še vedno imajo vse v svojih rolah.

Kakšne razlike so opazne v družinskih podjetjih, kjer so lastnice podjetja ženske in tam, kjer so lastniki moški?

Kadar je lastnica ženska, je podjetje veliko bolj urejeno, kot pri moških lastnikih, vendar govorim v povprečju. Saj imajo ženske veliko bolj razvit čut za organizacijo in se posvetijo podrobnostim. Predvsem zaradi svoje narave in vzorcev skozi generacije so ženske boljše »gospodarice«, odigrajo vlogo »dobre gospodinje«, kar pomeni, da vedno vedo, kje se kaj nahaja, vse je pospravljeno na svoje mesto in vedno poskrbijo za zaloge, ko bodo hudi časi.

Je rivalstvo med generacijami značilnost v družinskih podjetjih?

Odvisno od vzgoje. Starejši na podjetje gledajo kot na svojo lastnino, tako se od podjetja ne morejo in ne morejo odcepiti, ne glede nato da rečejo, da so že vse prepustili, mladim, še vedno imajo vse v svojih rolah. Ker mlajša generacija želi postaviti nove cilje in uvesti sodoben pristop, prihaja do trenj. To je vzrok, da veliko družinskih podjetij tudi propade ali pa mlajše generacije pričnejo s svojo dejavnostjo.

Kakšni so najpogostejši vzroki za konflikte v družinskem podjetju?

Starši zamenjajo podjetje za svojo lastnino ali otroka. Na svoje rojene otroke pa gledajo, kot na delavno silo. Kljub temu, da otroci želijo pozitivno vplivati na podjetje, saj ga tudi vzamejo za svojega, starši na vsako spremembo gledajo, kot na napad podjetja. Tako se v starših bijejo dvojna čustva, naenkrat so otroci sovražniki in v drugem trenutku tisti katerim bodo vse prepustili. Ker starši ne znajo ločiti vlog oz. zato, ker vloge sploh igrajo, prihaja najprej do težav v komunikaciji pri samem seboj (starš), nato pa se prenese še na otroke. Torej najpogostejši vzrok je (ne)zaupanje.

Kakšne so dileme prenosa vodenja v družinskem podjetju na naslednjo generacijo?

Starše predvsem skrbi, da otroci tega ne bodo zmogli, da bo vse skupaj propadlo in, da ne znajo toliko kot oni. Predvsem gre za nezaupanje do svojih otrok. Na svoje odrasle otroke, še vedno gledajo, kot na male otroke in, tako jim enostavno ne upajo predati, to kar so oni gradili vso življenje.

So konflikti v družinskih podjetjih pogosti?

Zelo, saj zamenjajo osebno in poslovno življenje, ter se o podjetju pogovarjajo 24 ur na dan. Vsaka težava v podjetju se prenese domov, ter vsak konflikt doma se prenese v podjetje, kjer občutijo tudi zaposleni in rezultat podjetja. Naredi se nek začaran krog. Glavni vzrok je nezaupanje. Starši ne zaupajo otrokom, otroci so jezni na njih, ker jim ne zaupajo in ne priznavajo.

Lahko naštejete nekaj družinskih podjetij pri nas, koliko jih je skupaj oz. ali jih je vse več ali vse manj?

Žal o podjetjih ne morem govoriti, ker bi lahko izgledalo, kot da govorim o podjetjih v katerih sem poslovno prisoten (v vseh teh letih sem bil več kot 300 družinskih podjetij). Sicer pa bi lahko za družinska podjetja šteli skoraj vso Obrtno in podjetniško zbornico Slovenije. V Sloveniji je vse manj družinskih podjetij, saj je zakonodaja do njih zelo neprijazna. Obravnava jih, kot vsako drugo podjetje. Zavedati pa se moramo, da so člani družinskih podjetij veliko bolj obremenjeni, večina, ko zapusti podjetje odide domov izven problemov, člani družinskih podjetij, pa so z njimi 24 ur.

Kako je prof.dr. Šime Ivanko strnil v 20 korakov “uspehe” Podjetnike?

Malo kdo se zaveda, da so med bolj nesrečnimi tako imenovani, pravno napačno opredeljeni, lastniki podjetij, ki so dejansko in pravno najmanj lastniki podjetij. So le imetniki določenih pravic do podjetja.

Ne morejo biti srečni ali so bolj ali manj nesrečni zaradi vrsto razlogov med katere lahko štejemo le najbolj očitne, kot so;
1. Zaradi vpetosti in dinamičnosti podjetniškega življenja sploh ne slišijo več življenjskih zvonov, ali pa se njihov zvok izgublja v daljavi.
2. Izgubili so smisel svojega osebnega življenja in jim okolje sicer zavida njihov položaj vendar jih malo kdo spoštuje kot dobre ljudi.
3. Veliko število njihovih delavcev je prepričano, da jih ekonomsko izkoriščajo do iznemoglosti.
4. Mediji so vedno na preži, da jim pripišejo kakšno napako in to z posebnim veseljem sporočijo javnosti, nikoli pa brez plačila za neučinkovito reklamo, ne bodo zapisali kaj pozitivnega o njihovem poslovanju.
5. Davčni organi skrbno opazujejo vsako njihovo dejanje, da ne bi zatajili kakšni obdavčen prihodek in oškodovali državo ter jim je posebej pogodu, če lahko njihovo ime objavijo javnosti kot davčne dolžnike.
6. Konkurenca na trgu skrbi, da jim odvzame priložnost za dober posel.
7. Ko imajo finančne težave se okolje skrivoma podsmiha in komentira; »prav mu je, kaj pa misli, da je on boljši od nas«.
8. Policija in razne inšpekcije so mu vratih ob vsakem anonimnem pismu ali pa medijskem poročilu o domnevnih napakah pri poslovanju ali pa, če dobijo posebno priznanje za uspešno poslovanje.
9. Državni tožilci v svojih obtožnih vlogah maksimalno poudarjajo njihove slabosti in napake ter nikoli ne bodo zapisali o njih kaj pozitivnega.
10. Odvetniki obljubljajo, da ih bodo rešili težav samo, če jim dobro plačajo njihovo prizadevanje (ne pa rezultate).
11. Zakonca spoznavata, da je njihovo vlogo moža (žene) in očeta (matere) zamenjala skrb za podjetje.
12. Njihovi otroci slišijo od svojih sošolcev, kako so njihova starša bogata, oni pa vedo, da se doma največ pogovarjata kako ni denarja.
13. Prijatelji se vrtijo okrog njih, ko jim gre dobro; čim pa ugotovijo, da jim grozi podjetniški neuspeh, se ponašajo kot sv. Peter in Juda, ko so ugotovili, da so rimski vojaki ujeli Kristusa.
14. Ko jim rubežniki v postopku osebnega stečaja nosijo zadnje osebne stvari iz stanovanja, se mnogi sosedi z veseljem ponudijo, da pomagajo rubežnikom.
15. Poslovni partnerji, ki so z poslovanjem z njimi veliko zaslužili, po njihovem bankrotu pripovedujejo okolju kako je bil slab podjetnik.
16. Ko umrejo jih spremlja na zadnji poti nekaj najožjih dobrih prijateljev, mnogi pa razmišljajmo, kako se bodo poplačali od njihovih dedičev.
17. Politiki, ki so jih je v času dobrega podjetniškega poslovanja častili in finansirali njihove volitve, se ob omembi njihovega bankrota muzajo, kot da jih niso nikoli poznali.
18. Le njihova ožja družina ve, da je so to bili dobri ljudje, ki so jih imeli radi, vendar se to ne upajo povedati javno, ker bi jim to malokdo verjel.
19. Neuspešne podjetnike imajo radi le odvetniki, ker jim zagotavljajo svojim podjetniškim neuspehom veliko dela in seveda veliko…..
20. Če bi nadaljeval z naštevanjem, zakaj današnji podjetniki v našem okolju ne morejo biti srečni bi moji dragi prijatelja na fb prenehali brati, tako pa jim prepuščam možnost , da še lahko kaj dodajo iz lastnih izkušenj………..

o podjetjih ne morem govor