Vsedel sem ob Ljubljanici in dal glavo med noge, najraje bi se skril na konec sveta, pa še tam bi me našli oz. bi našel sam sebe. Ugotovil sem, da v bistvu bežim pred sabo!
No, ne samo jaz, vsi, ki pridejo k meni, bežijo pred seboj, da bi rešili svoje težave oz. da bi jih jaz namesto njih, vendar svetovalci, lahko samo pokažemo pot in razširimo obzorje, pot pa mora klient prehoditi sam.
Spomnim se primera, ko sta k meni pišla svetovalec in njegov klient, ki sta se zapletla… ne intimno, vendar naekrat sta zamenjala vloge. Terapevt, je vzel klienta za svojega terapevta. Zato pa je pomembno, da vsi, ki delamo terapije, gremo najprej skozi terapijo, da se sami pozdravimo, ne pa da se naš proces zdravljenja prične šele, ko pričnemo proces z drugimi.
Da ne bo pomote, vsi ljudje na svetu ne potebujejo pomoči ali svetovanja, kar nekaj jih je pri zdravi pameti in znajo biti razsodni v danih trenutkih, dovolj jim je že pogoor s prijatelji, pa vedo v katero smer.
V većini primerov, pa imamo občutek, da smo se zgubili na tem svetu, da potrebujemo nekoga, ki nam bo kazal smer in potem se obesimo na prijatelje, sorodnike, na vse mogoče terapevte in vsak nam pokaže svojo smer in mi kot “kura brez glave” tekamo v vse te smeri, dokler se en dan sami ne zaletimo v zid in si rečemo, da je čas, da se pričnemo poslušat. Seveda se potem vprašamo, zakaj smo na tisoče € porabili za nič… no v resnici so bili čisto koristno vloženi, saj da smo sami prišli k pamenti, so nam ravno vsi ti pomagali, ki so nas kazali pot in to je bila naša terapija.
Kadar se vidite, da ste se v nekem okolju zgubili, je praktično poklicati nekoga, ki ni obremenjen z našim okoljem, ali pa enostavno menjate okolje. Nameč, ko se odločite za eno pot, jo je potrebno iti do konca, ne smemo menjavati poti, ker potem postanemo poplnoma zbegani, razen kot sem prej napisal… da je to naša terapija… ampak tekati moramo tako dolgo, da pridemo do tistega zida, če prej odnehamo, smo naredili zelo veliko zmedo.
No in ta dva klienta… no rešil sem tako, da sem ju popolnoma osamil in jim za vsaj eno leto prepovedal stike, tako da sta počasi odvezala vozel, ki se je zdel nerazdružljiv. Šele, ko sta bila dovolj daleč sta lahko sam videla pravo pot.
No in zakaj jaz sedim s skrito glavo… ko bi le vedel????????
V bistvu vem, glava me boli zaradi prevelike vročine 🙂

Leave A Comment