To kar jem, to sem!

To je nadgranja mojega zapisa izpred leta in pol, vendar se mi zdi vedno znova aktualen. Saj počasi zaključujem z vpeljevanjem zgodbe “UČITELJ ŽIVLJENJA”, kjer sledi serija knjig, kot nek temelj Modrostih življenja.

Če dobro pogledate, lahko vidite, da vsaka knjiga od Dinamičnega modela vodenja naprej nosi znak “Orlovega peresa”, ki je moj zaščitni znak. Torej nikjer se ne podpisujem, le “pero” odložim.

Dinamični model vodenje, je vodenja procesov v podjetju na principih naravnih zakonitosti.

Tako, kot počasi prihajajo na “tržišče” pisni izdelki, ki vzpodbujajo zdrav način razmišljanja in življenja, bodo počasi pričeli prihajati prehranski izdelki, ki temeljijo na Biodinamiki. Tako lahko v letu 2019 pričakujete, vino in olje. V naslovnici pa lahko vidite že posodo, ki je narejena po posebnem postopku in v posebnem energetsko čistem prostoru, zato bo vino iz nje imelo posebno moč. Imenuje se “Vino Modrosti!” Že sama pot do vina, ne bo tako enostavna.

Vendar preden napišem kako do vina, si še enkrat preberimo zapis iz februarja 2017, ki govori, kaj je Biodinamika:

“Sodobni problem človeštva je energijsko obubožana, praktično mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku tiste vitalne sile, ki jo potrebuje za življenje. Temelj biološko-dinamičnega kmetijstva je dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in ŽIVO hrano.

Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija. Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Beseda izhaja iz dveh grških besed; bios = življenje in dinamika = energija.

Zato v biodinamiki kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji se tako prideluje hrana, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla.

Sam sem za bidoinamiko slišal šele pred 2 letoma, kar je 10 let za tem, kar sem razvil osnove Dinamičnega modela vodenja in bolj, ko sedaj stvari primerjam vidim, da je to skoraj eno in isto. Le da utemeljitelj Biodinamike dr. Rudolf Štajner izhaja iz kmetijstva, kar je osnova preživetja in gre proti zavesti človeka, jaz pa sem začel v poslovnem svetu, kreaciji denarja in šel po enaki poti. Vidim, da prihajam do enakih ugotovitev.

Je pa zanimivo, da se je dr. Rudolf Štajner rodil ravno v času, ko se je tehnološka revolucija začela, ko so ljudje bliskovito skočili vstran od sebe in začeli živeti za druge…

Če sedaj potegnem vzporednico s kemikom dr. Fritz Haber, ki je razvil metodo pridobivanja dušika iz zraka in proizvajala amonijak, kar je osnova za umetno gnojilo na področju kmetijstva povzročil tehnološko revolucijo

Septembra 1913 je pričela delovati prva kemična tovarna s proizvodnjo amonijak po Haberjevem postopku. Še danes s to tehnologijo po vsem svetu proizvedejo več kot sto milijonov ton amonijaka na leto in ga kar štiri petine porabijo za umetna gnojila. V proizvodnem procesu se porabi tudi zelo veliko energije. Za izdelavo amonijaka gre nekje od 3 in 5 odstotkov svetovne proizvodnje naravnega plina oziroma od 1 in 2 odstotka celotne svetovne porabe energije.

Pri tem delamo dvojno škodo, oneznežujemo zemljo in ji jemljemo energijo, ter porabimo veliko energije, ki pa bi jo lahko porabili za veliko drugega.

Pokazati, želim, da se umetno gnojilo pridobiva z neke vrste nasiljem nad naravo in potem to nasilno dejanje tudi vrača v naravo in mi te strupe potem jemo, torej izvajamo nasilje sami nad sabo. In takšno je bilo tudi življenje Fritza Habera, ki ni razvijal le metod, kako iz zraka izdelovati eksploziv, ampak je poskušal iznajti tudi učinkovito kemično orožje. Bil je celo tako zagnan, da 22. aprila 1915 osebno nadzoroval prvi preizkus kemičnega orožja na fronti v Belgiji. Več tisoč jeklenk s smrtonosnim plinom so takrat postavili po frontni črti in jih v koordinirani akciji odprli, tako da je nastal velik rumeno-siv oblak, ki ga je veter počasi nesel na drugo stran fronte, kjer je sejal smrt in povzročil paniko. Haberju se je zdelo, da je bil test novega orožja izjemno uspešen, zato je takoj po vrnitvi v Berlin na svojem domu organiziral zabavo. A njegova žena Clara Immerwahr, ki je bila tudi znanstvenica, moževega navdušenja nad kemičnim bojevanjem nikakor ni mogla sprejeti. Bila je prva ženska, ki je v Nemčiji doktorirala iz kemije, za kar se je morala še posebej truditi. Ker kot ženska ni mogla obiskovati rednega študija, se je morala z vsakim profesorjem posebej dogovoriti, da je lahko kot gostja poslušala njegova predavanja in pisala izpite. Vseeno je doktorirala z odliko in se nadejala, da bo lahko nadaljevala delo kot raziskovalka. Vendar takratna patriarhalna družba na poročene ženske z otroki, ki bi delovale kot znanstvenice, še ni bila pripravljena. Ker je tudi mož pri prizadevanjih, da bi delovala kot raziskovalka, ni podpiral, je postajala vse bolj depresivna. Preizkus kemičnega orožja na fronti jo je še dodatno prizadel, zato je ponoči, ko so gosti odšli, odšla na vrt in se ustrelila z moževo pištolo. Še živo jo je našel sin, vendar je kmalu za tem umrla. Žal pa niti ženin samomor Haberja ni omajal v namerah, da še naprej razvija nova orožja. Že kmalu po ženini smrti je odšel na rusko fronto, kjer so ponovno preizkusili kemično orožje. Naslednja leta je na svojem inštitutu razvil še nekaj zelo strupenih plinov. Med njimi tudi Zyklon A, ki naj bi ga uporabljali kot pesticid, a so ga nacisti kasneje preoblikovali v strašljivi Zyklon B, s katerim so pobijali zapornike v plinskih celicah uničevalnih taborišč med holokavstom. Leta 1918 je dobil Nobelovo nagrado za kemijo.

To je bil način delovanja Fritza Habera in njegov princip je zapisan v informaciji umetnega gnojila, ki se prenaša v hrano in to hrano naše generacije jemo že 100 let, tako imamo nasilje že globoko zapisan v DNK in Duši… in če pogledamo, okoli sebe, je v bistvu vsak korak nasilje… zato je čas, da se tega pričnemo osvobajati, vračati k naravi in čiščenju.

Hrana in njena priprava je v bistvu naša največja intima.

Tako Biodinamika postaja temelj Dinamičnega modela vodenja!”

Želel sem prikazati, v kako umazanem svetu živimo. In seveda veliko vas reče, ampak Biodinamično predelana hrana je zeloo draga! Res je! Ampak, ko se je pridelovala, še okolje ni bilo umazano in toliko, kot je sedaj umazanije, toliko je denarja. Denarja je na svetu preveč, preveč je umazanije, zato je potrebno ponovno uravnotežiti celoten sistem. In ker je veliko dela s čiščenjem se bo ta denar počasi stekel k tistim, ki se ukvarjajo s pridelavo čiste hrane na vseh nivojih, torej z Biodinamiko. To je osnovni zakon narave, vedno moramo biti v ravnotežju.

Vsak bo ob naročilu Vina tudi prejel posebna navodila:

Manifestacija

Pred teboj je časa večnosti, v njej je vino resnice, samospoznanja, zakaj si prišel na ta svet.

Vino prihaja iz najčistejših globin, iz najbolj prostranih skrivnosti, ki bodo v tebi prebudili, Tebe!

Vino je privrelo samo Zate na ta svet, prišel si na točko svojega življenja, ko se moraš odločiti, ali boš živel dalje…

Prešel si pot in prišel na točko, ki jo naredi Orel, kot nosilec tega vina!

ČAS PREOBRAZBE …

Orel ima najdaljšo življenjsko dobo med pticami.
Lahko živi do 70 let.
A da bi živel tako dolgo, mora sprejeti težko in naporno odločitev.
Pri štiridesetih letih namreč njegovi dolgi in prožni kremplji ne morejo več loviti plena, s katerim se hrani.
Njegov dolg in oster kljun postane ukrivljen.
Njegova stara in težka krila z gostim perjem se pri letu zatikajo, kar mu let vedno bolj onemogoča.
Takrat orlu preostaneta dve možnosti: umreti ali pa se podati v boleč proces sprememb, pravcate preobrazbe, ki traja celih 150 dni.
Ta proces sprememb se začne na vrhu gore, kamor orel poleti.
Orel kljuva v kamen, dokler mu del kljuna ne odleti.
Potem čaka, da mu zraste nov kljun. Z njim si skljuva stare in neprožne kremplje.
Ko zrastejo novi kremplji, si z njimi populi stara težka peresa.
Pet mesecev traja preobrazba! In potem poleti spet v letu mladega, prožnega, močnega orla.
In živi še 30 let