Povabljen sem bil na konferenco v Monte Carlo, družinskih podjetij. Predvsem me je potegnil sklop Investicija v Ljubezen in Strast. Sam sem imel družinsko podjetje in tudi veliko delam z družinskimi podjetij, tako da zelo dobro razumem in vidim razlike med tipi podjetij. In družinska podjetja bi morala imeti popolnoma drugačen status, kot podjetja, kjer niso vpeti družinski člani oz. predvsem generacije.
Družinska podjetja imajo zelo veliko odgovornost, saj je to njihov edini prihodek, za vse družinske člane, vsak posameznik pa prispeva k temu razvoju. Tudi, ko pride do težav, ne moreš zapreti vrata ali iti na dopust, temveč si s člani vpet v to zgodbo 24 ur na dan, zato je odločitev za podjetje, kamor želimo vključevati družinske člane, zelo pogumno dejanje. Zato bi potrebovali tudi posebno zakonodajo za njih in tudi šolanje. Ti ljudje ponavadi ne znajo ločiti osebnega in poslovnega življenja in 24 ur živijo za podjetje in velikokrat za vse, ki delajo za njih.
To so podjetja, ki tudi zaznamujejo kraj, kjer se razvijajo in tako neposredno skrbijo za razvoj kraja. Zavedati, pa se moramo, te osebe niso roboti, temveč ljudje, in da tudi pri njih delujejo čustva in ego… in velikokrat s velikostjo podjetja raste tudi ego. Kar pa pri sokrajanih, ki imajo neposredno korist od njih (pa na to pozabijo) vzbuja nezadovojstvo, jih obrekujejo… in tako sami posebi rušijo tistega, ki jim neposredno daje kruh. Lahko bi rekli, da je to čisto normalen človeški pojav, kjer pač ni dovolj spoštovanja. Ker pa sem srečal že več družinskih podjetij, sem videl, da ni vedno tako. Tisti, ki delajo s srcem in si vzamejo čas za življenje imajo tudi zelo veliko podporo okolja. In na koncu se dejansko vidi, da v kolikor nekdo gradi podjetje z Egom, torej da drugi vidijo, da se veliko govori o njih, da dajejo občutek pomebnosti… ti neposredno dajo v okolje signal, ki pri okolici vzbudi negative odziv. In nekdo, ki gradi podjetja iz ega, ne dolgo živel… je samo vprašanje časa, ali bo podjetje preživelo njega ali obratno, ni pa to zgodba na dolgi rok… podjetja, ki živijo zelo doglo, živi zato, ker je nastalo na osnovi srčnih želja… tudi če je to nekdo pričel delati iz potrebe, naključja… ampak zagon je bilo srce, ne ego. Srce lahko poimenujemo tudi Strast, ki se razvije v Ljubezen in potem se Ljubezen prenaša iz generacije v generacije.
Ko v družinskem podjetju prične delovati ego in se bo najprej poznalo na odnosih in v procesih v podjetju, neposredno pa kasneje še na finančnih rezultatih.
Zato se v takšnem primeru, mora narediti nek odmor in tisti, ki vse vzpodbuja z Egom, mora tudi oditi iz podjetja. Namreč vsak član družine ne sodi v družnsko podjetje, neglede nato, da nekateri odraščajo z njim, pa to ne pomeni, da je tudi njegovo mesto v njem. Zato je potrebno družinskega člana v podjetje sprejeti, kot vse ostale zaposlene in mora delovati po enakih pravili.
Predvsem pomebno je, da v kolikor družinskega člana vpletemo v vodenje podjetja in ga tudi pripravljamo na to da ga bo vodil… mora predvsem čutiti podjetje in osnovno idejo, ker samo tako bo lahko razvijal podjetje naprej ali ga v času krize, peljal po najbolj varni poti… kajti ko nekaj čutiš kar počneš ali upravljaš, nikoli ne moreš zgrešiti.
Seveda, pa je potredbno dobro poznati, samega sebe, kaj vse vpliva na občutke… predvsem pomebno je da niso neki stari vzorci, ki predvsem vzpodbujajo nostalgijo… zato je najbolj pomebna investicija v strast in ljubezen naslednika. Predvsem je potrebno zelo dobro razviti različna čutila in mu dati veliko strokovnega znanja, da bo lahko sprejemal čim boljše odločitve.
Tako se danes najbolj obrestuje če investiramo, tam, kjer čutimo strast, strast, ki je povezana z notranjim mirom.
Dobrodošli na Pot zmagovalca za Družinska podjetja!
