… da, takoj v začetku pojasnim, da se ta zapis, ne bo končal s tem blogom, ker ko ON pride, se življenje šele začne… in traja… do konca. In kdaj je konec… ko se konča… no ja, zelo redko se zgodi, da se oba istočasno poslovita iz tega sveta. Ampak, sedaj to ne gre z našo logiko, če je sanjski partner, potem mora biti z mano do konca… no če pa se postavim v vašo kožo, pa če ste malo egoistične… si pa vseeno mislite… zakaj pa bi jaz prej šla 🙂 … skratka konca ne moremo predvideti, vendar tukaj naredimo v začetku največjo napako… pišem ob začetku zveze… velikokrat srečamo sanjskega partnerja in potem se konča, pa si mislimo, eh, saj ni bil pravi… o pa je, tudi če je sanjski, še ne pomeni, da se ne more zveza končati ali iti kaj narobe… tako kot ste ga priklicale, tako ga lahko tudi odženete. Kje torej naredimo napako… že v začetku zveze, ko začutimo, da bi lahko s to osebo bili do konca svojih dni… velikokrat omenjamo, s teboj pa si ne morem predstavljati, da bi se kdaj končalo, umrla bi če bi se končalo… če s teboj ne bo šlo, potem ne bo z nobenim drugim… v začetku, prevečkrat omenjamo konec in tako konec prikličemo… zato 1. nasvet, nikoli ne omenjajte niti mislite o koncu, ker s tem se je konec že začel. Če se že zgodi, da ON prej zapusti ta svet… ga pač je, kaj morete, zato je pomembno, da znate živeti same s seboj, da ko vstopite v vezo, znate živeti same, biti morate povsem samostojna bitja. In potem boste to znale tudi sprejeti, kot slovo, nekoga, ki je svoje poslanstvo tukaj zaključil.

No pa smo končali preden smo začeli 🙂 … naj tako ostane tukaj in ta nasvet tukaj preberite, tisto v realnem svetu pa izbrišite, da si tega ne prekličete… naj vam bo samo v opozorilo.

Vrnimo se na začetek… prišel je, kaj pa zdaj???? … počasi, najprej morate vedeti, ali je pravi. V življenju to ne zgleda, kot na Upravni enoti, kjer čakate v vrsti na nek dokument. In točno veste, kdaj se bo zgodilo. Temveč se zgodi, ko najmanj predvidite.

Če začutite, da bi lahko bil ON, potem … nato… v začetku ne bi smelo biti prevelike evforije, metuljčkov v trebuhu, mehkih kolen… temveč občutek, da se počutite celovito in neverjeten mir začutite v sebi.

Velikokrat slišimo, da iščemo mir v sebi, da se želimo počutiti, neskončno mirne, da točno vemo kje smo in kaj počnemo… da iščemo ljubezen do sebe in v tistem trenutku, jo tudi začutimo. Namreč to je trenutek, ko smo sami sebe vzljubili in takrat nam je prišel nasproti, nekdo, ki nas je vreden in mi njega. Kot, da začutimo velik gong, vse okoli nas se kar vstavi, da TO je TO, bi rekli na štajerskem.

Šele nato sledi, šok, mehka kolena, metuljčki… mravljinci, privlačnost… vse to kar piše nešteto knjig in pojejo pesmi… ampak, da to traja večno, je pomemben tisti, GONG prej.

In če je bil ta gong, potem je pravi!

In če je pravi, in če smo mi pripravljeni naj… še ne pomeni, da je čas, da smo 100% že uliti drug za drugega.

Če malo karikirano povem, najprej smo se srečali, na nekem višjem nivoju, potem ob gongu se srečamo tu na zemlji. Ampak tukaj je tudi EGO, pa navade…. in to ne gre vse čez noč. Tudi če ste sanjarile o podrobnostih, niste mogle vseh detajlov, ker sanjarimo lahko nekaj let, skupaj pa boste, še vsaj eno nulo zadaj. On je bil sedaj v nekem svojem življenju, ve v svojem… in preden se zbližate, mora vsak še odvreči kak nahrbtnik in pospraviti kak predal 🙂

V začetku se zna zgoditi, kar nekaj trkov, vendar se ta val dokaj hitro poleže, in na koncu ni razočaranosti, ker srce ni prizadeto…

… O.K. tukaj bom sedaj zaključil, ker grem spat… bom pa ta del o tem, ko je tukaj, pisal bolj pogosto, ker sem rekel, da se šele sedaj začenja… no ampak, od tega bloga ne smete postati odvisne, ker en dan bom tudi jaz v celoti z nekom zaživel in potem ne bom imel več časa za ta blog, tako kot ga ve več ne boste potrebovale…

lepe sanje, se tipkamo jutri 🙂