Deset najpogostejših napak managerjev

By | 2018-04-22T10:03:10+00:00 marec 15th, 2013|0 Comments

Ugotovitve so nastale na podlagi lastnih izkušenj dela in izvedenih internih raziskav v podjetju.

Preberite jih kot izziv!

1. Cilj podjetja si postavijo kot osebni cilj    

Managerji so dolžni aktivnosti upravljanja organizacije uskladiti s postavljenimi cilji podjetja. Ključen (strateški) cilj podjetja postavlja lastnik kapitala. Ko je manager istočasno tudi v vlogi lastnika kapitala, mora na ti dve funkciji gledati povsem ločeno. V praksi pa vse pogosteje opažamo, da so ti dve funkciji pogoste neločljivi, kar pogosto povzroča težave pri upravljanju organizacije. Lastnik kapitala postavlja strateške cilje, ki so skladni z njegovimi osebnimi cilji. Osebni cilj je vedno višji, kot cilj podjetja. Le tako lahko lastnik kapitala ohrani svojo identiteto. Žal pa se v praksi dogaja ravno obratno, ko poslovni cilj postane ključna smer (pot) življenja lastnika kapitala. Če svoje osebne vrednote zgradimo na poslovnem cilju, potem lahko rečemo, da pride do razvrednotenja osebnosti. Takšna oseba se poistoveti s sistemom – organizacijo (prevzame njegove vrednote).

2. Ne preverjajo, ali zaposleni razumejo strategijo podjetja.  

Če zaposleni drugače razumejo zapisano strategijo, kot sam manager, potem si tudi po svoje tolmačijo, kaj je primerno in kaj ne. Ključen vzrok za nepoenoteno razumevanje strategije je v pomanjkljivi komunikaciji. V praksi pa pogosto opažamo, da zaposleni sploh ne poznajo strategije.

3. Podjetje kot način življenja  


Managerji obravnavajo podjetje kot način življenja in ne le kot del življenja. 

Primer: Direktor nam je ponosno predstavil svoje podjetje. Razkazal nam je proizvodne prostore in svojo pisarno. Sredi našega pogovora ga je klical njegov sin. Na hitro je končal pogovor z izgovorom, da nima časa in da bo moral delati do poznih večernih ur. Po našem sestanku nas je povabil na večerjo, da zaključimo naše poslovno srečanje. Večerja se je zavlekla do poznih ur…

Direktor je nakazal, da se vsak dan vrača domov po 23. uri zvečer, tako da pogosto cel teden ne vidi svojih otrok. Vendar je to opravičeval z dejstvom, da njegovo podjetje brez njegovega požrtvovalnega dela ne bi preživelo. V resnici pa je njegovo podjetje bilo njegovo življenje, od jutra do večera, sedem dni na teden in 365 dni na leto. Direktor je svoje življenjske navade v celoti podredil podjetju. Tako so njegovo življenje zapolnjevale zgolj aktivnosti, povezane s poslovanjem podjetja.

4. Ne zaupajo svojim sodelavcem.  

S tem, ko ne zaupajo podrejenim, nase vežejo večjo mero odgovornosti, kot to dolgoročno zmorejo obvladovati. Istočasno pa s tem svojim sodelavcem zmanjšujejo obseg odgovornosti, kar jasno nakazuje na medsebojno nezaupanje. Ker odgovornost ni enakomerno porazdeljena med zaposlene, temveč je koncentrirana na vodilno osebo, se s tem povečujejo tveganja poslovanja organizacije.

5. Nezadostno komuniciranje   

Ljudje si posamezne dogodke in situacije pogosto tolmačimo na osnovi lastne percepcije in izkušenj. Ker imamo ljudje različne poglede na enake situacije, je ključnega pomena, da manager preveri ali vsi zaposleni razumejo določeno situacijo, tako kot to sam pričakuje. Zato je pomembno, da ob predaji nalog preverja skladnost razumevanja zaposlenega poslovne situacije z njegovim lastnim pogledom.

6.  Nenapisana pravila poslovanja. 

Managerjem se zdi povsem samoumevno, da bodo zaposleni upoštevali osnovna pravila dela. Vendar če ta pravila niso zapisana, potem ta niso poznana celotnemu kolektivu. Ko pravila niso zapisana, potem si vsak zaposleni postavlja lastna pravila dela. To pa vodi do tega, da se začnejo poslovni procesi podrejati lastnostim delavcem, kar pa ni zdravo za sam proces dela, saj onemogoča razvoj in fleksibilno upravljanje organizacije.

7. Neenakomerno razporejena odgovornost  

V organizaciji se dokaj hitro pokaže, kateri zaposleni so zanesljivi, vestni in marljivi pri svojem delu. Ker jim mangerji zaupajo, jim pogosto dodelijo vse več nalog, ne glede na to, da ima sodelavec na enakem delovnem mestu manj zahteven obseg dela. Tako bi lahko rekli, da so dobri delavce »nagrajeni« z novimi, zahtevnejšimi nalogami, manj uspešni pa z več prostega časa. To je zelo pogost pojav v organizacijah, kjer zaradi neenakomerne porazdelitve dela prihaja do vse večje fluktuacije kadrov.

8. Neenakomeren razvoj   

Pomeni, da dajo managerji pretiran poudarek razvoju organizacije, premalo pa se fokusirajo na obstoječo prodajo ali obratno.
Organizacije, ki so na veliko vlagale v razvoj podjetja, niso pa se ukvarjale z aktivnostmi prodaje, so na trgu doživele polom. Vložki v razvoj so namreč zelo visoki. Če prodaja ne ustvarja zadostne razlike v ceni, s katero je mogoče pokrivati stroške razvoja, potem se podjetje sooča z vse večjimi likvidnostmi težavami, kar lahko dokaj hitro pripelje do potopa podjetja. Razvoj je vsekakor ključen za obdržanje ali povečanje tržnega deleža, vendar mora biti ta sorazmeren z obsegom prodaje. V praksi pa srečujemo tudi obratne situacije, ko se organizacija predvsem fokusira samo v prodajo, ne vlagajo pa v razvoj. V takem primeru jih pogosto prehiti konkurenca.

9.  Neorganiziranost – ne vedo, kdo je za kaj odgovoren.   

Do neorganiziranosti lahko pride iz večih razlogov, kot je prehitra rast organizacije, samoumevna pričakovanja managementa o prevzemu odgovornosti dela delavcev, nezadostno poznavanje procesov dela., idr. Temelji organiziranega dela se postavijo s sprejemom internih aktov organizacije. Eden izmed ključnih je sistemizacija delovnih mest oz. dela, v okviru katere se opredelijo osnovne naloge, zadolžitve in odgovornosti.

10. Neorganiziranost podatkov, ni skupnih baz podatkov.  

Ker vsako podjetje razpolaga z večjim obsegom informacij, se menedžerji vse pogosteje srečujejo s problemom obvladovanja le teh. Tukaj ne govorimo zgolj o arhiviranju podatkov, ampak je poudarek predvsem na ustvarjanju skupnih baz podatkov, iz katerih je te podatke mogoče priklicati, jih analizirati, dopolnjevati in v celoti obvladovati njihovo obdelavo. Zato je glede na glavni proces dela potrebno vzpostaviti tudi proces pretoka, zbiranja in obdelave podatkov, podprtega z ustrezno informacijsko podporo.

Se morda tudi vi prepoznate v posameznih točkah? Potem je čas da ukrepate!


If you want solutions for your problems, please contact me:

ga.g.

About the Author:

Milan Krajnc is an expert in solving the challenges that arise from the interaction of different personality types within a company or organisation of any size and scope, from local to national levels. He is able to complete projects that are already being undertaken as well as initiate transformation from the very beginning. He seeks out the root of a problem and eliminates it. He is the creator of the Dynamic Leadership Model.

Leave A Comment