Bolj, ko spoznavam novodobne podjetnike in direktorje, večji občutek dobivam, da so to novodobni kralji in vitezi, le da so klasične gradove zamenjali za stolpnice. Vitezi so nekoč imeli nalogo vzpostavljanje moralnega reda, kar pa bi novodobni voditelji tudi morali… ampak je še potrebno prehoditi, kar nekaj osebne poti.

Namreč največji strah oz. breme zaposlenih v teh novodobnih gradovim vidim, da so roki, ali kot jih imenujemo DeathLine, kljub temu, da se pogovarjamo, da vse začnejo pravočasno, so roki postavljeni, preveč na rob.

Če se vrnem k naravi ali ima narava te skrajne roke… ima… vendar je zelo malo stvari, ki se dogajajo pod pritiskom in na silo… čeprav velikokrat vidimo, kako živali še v zadnjem trenutku lovijo, hrano, toplo zavetje… a vendar vsi ne ujamejo rokov narave… vendar to se v naravi ne dogaja vsak dan… v teh velikih podjetjih, pa je to prisotno dnevno in potem zaposleni iščejo različne rešitve… intenzivni šport, meditacije, poživila… in vse to počnejo izključno zaradi… lovljenja rokov. Ne pa zaradi sebe.

In ker ljudje izhajamo iz narave, podjetja pa so na tak način umetna tvorba, se bodo najprej porušili ljudje in potem še posledično podjetja, kjer jih ne bodo roboti pravočasno nadomestili.

Podjetja se bodo morala preoblikovati po načelu naravnih zakonitosti, drugače bodo postale mlin za uničenje človeškega duha.

In na koncu bomo postali samo še roboti, zombiji, trupla brez duše, ki bomo delali po signalu vodilnega, ne pa po svojem naravnem signalu.

Zato je prišel čas, če želimo rešiti človeštvo, da prisluheimo naravi, njenemu signalu, njenemu klicu… in predvsem vodilni morajo biti tisti, ki to slišijo, da bodo ladje preusmerili na pravo pot, da jih prej ne ulovi, ta smrtna črta pred katero bežimo.